Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenske železnice bodo do konca junija preizkusile nov informacijski sistem GSM-R, v projektu Povezovanje Donave bodo skušali povezati javni promet v regiji, rastejo sistemi souporabe, vse to pa omogočajo nove tehnologije in digitalizacija.
»Greste v Barcelono, pri tem pa ima ponudnik prevoza na voljo podatke za milijon potnikov, ki so že šli tja,« je Marko Javornik iz Comtradea ponazoril novo usmeritev Ryanaira, ki noče biti več le letalska družba, temveč ponudnik celovite storitve, pri čemer cena letalskih vozovnic pada, dobiček družbe pa se povečuje. Prisotne na mednarodnem simpoziju o elektroniki v prometu je Javornik potem vprašal, kaj njihovi avtomobili delajo zanje v tem času, ko sodelujejo na dogodku. Na več odgovorov, da verjetno le stroške, je odgovoril, da je avto na parkirišču jamstvo za mobilnost. Vendar to jamstvo daje tudi sistem souporabe avtomobilov, pa še cenejši je.
Ko plačaš za dejansko mobilnost, za drugo pa ne. Foto: Borut Tavčar/Delo
»Kar 120.000 avtomobilov pride v Ljubljano vsak dan, 30 odstotkov jih ravno zdaj išče parkirni prostor. Avto običajno kupimo za več let in za vse vrste uporabe, tudi za potovanje na počitnice, zato je avto nekoliko večji. Ta avto potem 90 odstotkov poti opravi znotraj mesta, v njem pa se vozi en človek,« pravi Javornik in dodaja, da ima otrok, ki živi ob Dunajski ali Celovški cesti kar za polovico več možnosti, da dobi astmo. To še zdaleč ni vse, v mestu imajo avtomobili več prostora kot ljudje.
Vozili bi se največ eno uro
Ob tem ima javni promet veliko družbenih koristi, ni pa »poseben« in ne dostavlja od vrat do vrat. Zato se ljudje odločajo za drug svet, to je avto. »Digitalizacija je most med obema svetovoma. Mobilnost imaš na voljo kadar koli, saj jo upravljaš s pametnim telefonom, družbena korist pa še vedno obstaja,« pravi Javornik in dodaja, da je lepota mobilnosti kot storitve to, da lahko uporabljaš več prevoznih sredstev, ko jih potrebuješ. Zato je inovacije treba sprejeti in si jih prilagoditi, tudi take, kot je Uber.
Površin za avtomobile je več kot površin za ljudi. Foto: Borut Tavčar/Delo
Za prodor novih storitev v evropski prevoz potnikov je po mnenju Andreja Tibauta iz Univerze v Mariboru nujno treba imeti enotne standarde za izmenjavo podatkov. Tibaut namreč sodeluje v strokovnih skupinah, ki prenavljajo standard Transmodel EN12896. Prihodnji sestanek skupine bo 12. aprila v Sloveniji, nov standard pa bo nared prihodnje leto. »Za ljudi je pomembna cena potovanja in tudi čas potovanja. Promet se mora temu prilagoditi. Brez hitrejšega javnega prevoza in brez povezovanja različnih oblik mobilnosti ne bo sprememb. Ljudje se nočejo voziti več kot eno uro na dan,« je povedal Tibaut.
Uvajanje digitalnega radijskega sistema
Za zagotovitev interoperabilnosti in povečanje varnosti v slovenskem železniškem prometu so se Slovenske železnice lotile projekta uvedbe digitalnega radijskega sistema (GSM-R). Pri tem je bilo treba položiti več kot 1200 kilometrov optičnih kablov in 320 kilometrov električnih kablov, je povedal Matjaž Jelen iz Iskratela. Sistem bo povezal vse komunikacijske poti, tudi analogne telefone, med drugim pa vključuje tudi obveščanje potnikov in povezave z drugimi ponudniki prevozov doma in v tujini. Centralne postaje sistema bodo Ljubljana, Maribor in Postojna, rezervni sistem pa vključuje še več postaj. Rešitve bodo v preizkusni fazi do konca junija 2017.
Železnice se v sto letih niso bistveno spremenile. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Na vprašanje, zakaj niso šli v bolj napredne tehnologije, je Jelen odgovoril, da je GSM-R edina polno potrjena tehnologija za železnice v Evropi. Dodal je, da bodo tudi novejše tehnologije lahko delovale na postavljeni infrastrukturi, vendar zanje standardi še niso opredeljeni.
Železnice so stare 100 let
»Kar 95 odstotkov železniške infrastrukture je bilo postavljene pred letom 1914, zato ima veliko pomanjkljivosti, ki jih je s prostim očesom težko zaznati. Zato je treba zbrati zanesljive podatke, ki so v pomoč pri izbiri tehnik obnove,« je povedala Jelena Aksentijevic iz avstrijske družbe OpenTrack Railway Technology.
V evropskem projektu se je izkazalo, da njihov sistem Kronecker Algebra pomaga pri zmanjšanju zastojev, pospeši hitrost vlakov in zniža stroške, kot na primer ob prenovi mostu na Irskem, vendar matematika, če so podatki pravi, pomaga tudi pri drugih projektih.
V projektu Linking Danube pa ugotavljajo, da državljani EU opravijo 300 milijonov čezmejnih poti na leto, 600 milijonov jih dodajo še potniki od drugod. Zato je nujno poenotiti čezmejne storitve mobilnosti, brez tega ljudje uporabljajo avto, kar je primer tudi v porečju Donave. Cilj projekta je povezava sistemov javnega prometa, tehnično orodje za to pa bodo prikazali v demonstracijskem projektu.
