Tiskane izdaje
Ljubljana - Na 607 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest je skupaj z vpadnicami najbolj obremenjen ljubljanski obroč z letnim povprečjem več kot petdeset tisoč vozil na dan.
Tej številki se je z 49.653 vozili edini povsem približal promet na odseku med Logatcem in Uncem, v nadaljevanju katerega je 45 let star viadukt Ravbarkomanda. Obnova tega se bo končala prihodnje leto.
Obnove štiripasovnic vedno in povsod povzročajo zastoje in slabo voljo. Po lanskem premoru bo v letošnji in tudi prihodnji glavni gradbeni sezoni, ki sovpada s turistično, največje gradbišče spet na najstarejšem odseku, na notranjski avtocesti med Uncem in Postojno, kjer bo rekonstruiranih malo manj kot 13 kilometrov avtoceste.
Dela so razdeljena na dve gradbeni sezoni, letošnja bo potekala od junija do novembra, prihodnje leto pa bo za šest tednov krajša. Promet bo potekal po dveh zoženih pasovih v vsako smer, tako da vsaj podobnega kolapsa kot pred dvema letoma morda ne bo.
Pogodbena vrednost del znaša brez davka na dodano vrednost enajst tisočakov manj kot 23 milijonov evrov, zmagovalca javnega razpisa pa sta bili z najugodnejšo ponudbo lokalni cestni podjetji: Kolektor CPG, d. d., Nova Gorica kot vodilni partner in CPK, d. d., Koper kot partner.
Jutri prve zapore na Vipavskem
Ista partnerja bosta za skoraj osem milijonov evrov (7.979.279,50 evra brez DDV) že jutri začela tudi obnovo 9,5 kilometra vozišč vipavske hitre ceste na odseku med Ajdovščino in Vogrskim.
Razpis za izvedbo naslednjih treh faz obnov dotrajanih vozišč na delih hitre ceste med Vipavo in Selom bo po napovedih Darsa pripravljen predvidoma do letošnjega poletja. Če bo uspešen, se bodo dela začela letos jeseni, sicer pa prihodnje leto.
Na dolenjski avtocesti je predvidoma v letošnji jeseni ali prihodnje leto načrtovana preplastitev avtoceste na odseku med Dobruško vasjo in Drnovim v obe smeri ter celotnega priključka Smednik.
Na gorenjski avtocesti pa je jeseni načrtovana preplastitev vozišč med priključkoma Hrušica in Lipce proti Ljubljani ter obnova viaduktov Podmežakla 1 in 2 na isti polovici avtoceste.
Med deli bo tako na Vipavskem, Gorenjskem kot na Dolenjskem promet večji del časa urejen po eni polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer vožnje. Promet na teh odsekih večinoma ni med največjimi, pred Karavankami pa se bodo v turističnih konicah zastoji vendarle opazno raztegnili, podaljšali.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Cestninjenje težjega prometa
Skupaj 126 portalov za elektronsko cestninjenje težkih vozil bo konzorcij Telekoma Slovenije in Q-Freeja predvidoma postavil do začetka turistične sezone. Dela so začeli v drugi polovici februarja, predvidoma skoraj v celoti bodo zaključena do konca junija, to je do začetka glavne turistične sezone. Prečke portalov postavljajo čez avtocesto predvsem ponoči, ko je najmanj prometa, popolne zapore pa so največ polurne.
Financiranje
Dars obnavlja omrežje z lastnimi in izposojenimi sredstvi. Vir prihodkov pa so cestnine. Lani je zbral 361 milijonov evrov, od tega 191 milijonov od težjega, klasično cestninjenega prometa tovornjakov in avtobusov. Predlani je Dars s cestninjenjem pobral 350 milijonov evrov, leta 2014 344 milijonov, preko tristo milijonov evrov pa je prvič prišel s 305 milijoni leta 2013.
Glavni vir za gradnjo štiripasovnic so bila posojila. Znesek do zdaj sklenjenih kreditnih pogodb in izdanih obveznic je bil 31. decembra 2016 skupaj 4.088.639.931 evrov, odplačanih pa je bilo do lanskega silvestrovega 1.521.607.014 evrov. Dejansko stanje Darsovega dolga in sicer glavnice brez obresti je takrat znašalo 2.567.032.918 evrov. Ob predpostavki, da se posojilni pogoji do leta 2041 ne bi bistveno spreminjali, to pomeni skupaj približno 2,9 milijarde evrov obveznosti. Letos bo Dars vrnil 203.008.406 evrov, predvideno stanje glavnice 31. decembra 2017 pa bo 2.364.024.511.
Na desetini omrežja polovica prometa
Slovenske štiripasovnice predstavljajo dolžinsko 9,3 odstotka celotnega državnega cestnega omrežja, na katerih je bilo leta 2014 ustvarjenega skoraj polovica (49 odstotkov) prometa, na 811 kilometrih glavnih cest, na osmini (12,4 odstotka) omrežja, je bilo ustvarjenega 17,2 odstotka prometa, na preostalih 5126 kilometrih državnih cest, 78,3 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, pa je bila realizirana dobra tretjina (33,8 odstotka) prometa.
Promet vseh motornih vozil se je leta 2014 glede na leto 2013 na štiripasovnicah povečal za 1,8 odstotka in je bil podoben kot leta 2012. Povprečni letni dnevni promet je leta 2014 na avtocestah znašal 29.495 vozil (v letu 2013 je znašal 29.079 vozil), na hitrih cestah pa 21.603 vozil (leto prej 20.513 vozil).
Leta 2014 se je na štiripasovnicah glede na predhodno leto promet osebnih vozil povečal za 1,5 odstotka, promet težkih tovornih vozil nad 7 ton se je povečal za 1,1 odstotka, promet lahkih (do 3,5 tone) in srednjih tovornih vozil (3,5 do 7 ton) pa za 3,3 odstotka.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Motorizirana Slovenija
Slovenija sodi med najbolj motorizirane evropske države. Kar 86 odstotkov kopnih poti je opravljenih z avtomobilom, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropski uniji. Leta 2015 je Slovenija po podatkih Eurostata v stopnji motorizacije dosegla deveto mesto v EU. Izdatki povprečnega gospodinjstva za osebno mobilnost uvrščajo Slovenijo na prvo mesto, pred vsemi članicami EU. Slovenija je v vrhu tudi po številu tranzitnega prometa - tako pri osebnih kot pri tovornih vozilih.
Ob dveh milijonih prebivalcev je bilo na silvestrovo predlani v Sloveniji registriranih natančno 1.078.737 osebnih avtomobilov, poleg tega pa še 2631 avtobusov ter 97.458 tovornih motornih vozil. Vseh motornih cestnih vozil, skupaj s traktorji, je bilo skoraj 1,4 milijona. Kar je po podatkih državne statistike za dva odstotka več kot 31. decembra 2014.
Konec leta 2015 je 55 odstotkov osebnih avtomobilov uporabljalo bencin, 44 odstotkov dizelsko gorivo, 288 osebnih avtomobilov pa je bilo na električni pogon. Število »bencinarjev« se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo za dva odstotka, število »dizlov« pa povečalo za pet odstotkov.
Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je povečalo za četrtino (23 odstotkov), število električnih osebnih avtomobilov pa se je podvojilo.
