Tiskane izdaje
Kljub poudarku, ki ga vodilne države dajejo obnovljivim virom, povpraševanje po nafti še naprej raste s približno 1,1-odstotno povprečno letno stopnjo. Črno zlato bo vsaj v srednjeročni prihodnosti ostalo najpomembnejši vir energije. Letos bo svet v povprečju potreboval 99,2 milijona sodov nafte dnevno, do leta 2023 naj bi ta količina narasla na 104,7 milijona enot, izhaja iz študije, ki jo je Mednarodna agencija za energijo IEA objavila v začetku tedna.
Na povečano porabo v petrokemiji bo do leta 2023 odpadla kar četrtina novega povpraševanja po nafti, medtem ko bo uporaba nafte za pogon motornih vozil upadala v razvitih državah, na svetovni ravni pa stagnirala, ocenjuje IEA.
Spremembe v prometu so povezane s prizadevanji za zmanjšanje izpustov toplogrednih in drugih za okolje obremenjujočih plinov, naftne derivate pa bodo nadomeščali plinski in električni pogon.
Na strani ponudbe se bo še nekaj let nadaljeval »vzpon« ZDA ter držav kot so Brazilija, Kanada in Norveška, medtem ko proizvodnja kartela Opec upada, predvsem zaradi razpada naftne industrije v Venezueli. ZDA naj bi letos do četrtega četrtletja postale največji proizvajalec nafte na svetu, s povprečno letno proizvodnjo 11,17 milijona sodov dnevno, je v torek ocenila ameriška agencija za energijo IEA.
Vendar pa analitiki opozarjajo tudi, da sedanje možnosti za povečanje proizvodnje temeljijo na vlaganjih v raziskave in razvoj naftnih vrtin iz minulih let, po letu 2020 pa lahko pride do ozkih grl. V letih 2015 in 2016, ko so zaradi nizkih cen nafte investicije izostale, je za ta namen v svetu »zmanjkalo za tisoč milijard dolarjev vlaganj, je opozoril Amin Nasser, izvršni direktor družbe Saudi Aramco. Po njegovi oceni bi bilo potrebno z novimi nahajališči nadomestiti za tri milijone sodov dnevno zmogljivosti vsako leto, kar bi v prihodnjih 25 letih zahtevalo za 20.000 milijard dolarjev vlaganj.
