Tiskane izdaje
Ljubljana – Kitajska je z gradnjo hitrih prog začela sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ob koncu lanskega leta je imela zgrajenih 16.726 tovrstnih prog, po katerih je prepeljala 530 milijonov potnikov ali dober bilijon (1060 milijard) potnikov na kilometer.
Do konca letošnjega leta naj bi skupno število hitrih prog v največjem svetovnem omrežju naraslo na 20.260 kilometrov, je v Prikazu razvoja kitajskih železnic v zadnjih desetih letih in izzivi varnosti pri upravljanju železniške infrastrukture na Kitajskem v predavanju na ljubljanski univerzi razložil profesor Tang Tao z univerze Beijing Jiaotong University.
GSM-R je obvezna oprema kitajskih hitrih prog, pri gradnji tibetanske proge so se srečevali še s posebnimi problemi – od zmrzovanja naprej. Umeščanje v prostor tudi na Kitajskem ni hipno, je pa pri tem manj težav, saj je zemlja državna: pri projektiranju so tako poleg naravnih ovir zagate le še s primernimi trasami v mestih. Tudi pojma javno naročanje dejansko ne poznajo. Za infrastrukturno gradnjo je tudi državnega denarja še vedno dovolj.
Pri mestih z manj kot milijonom prebivalcev gradnja hitre proge nima smisla. Tudi ustavljanje vlakov na razdaljah pod sto ali sto petdeset kilometrov ni predvideno.
