Tiskane izdaje
Predlog četrte uredbe o jedrskih nadomestilih (prejšnje so iz 2003, 2008 in decembra 2014) za razliko od januarja veljavne tretje uredbe ponovno vključuje usklajevanje osnove za izračun nadomestila z inflacijo. Če bo vlada ta predlog sprejela, se bo višina nadomestila za leto 2015 dvignila za 1,2 milijona evrov in bo spet dosegla raven izračuna iz še decembra lani veljavne druge uredbe.
»Smo na tistem, kar smo pred meseci že imeli. Zadovoljni smo, da je rešitev na vidiku,« pravi krški župan Miran Stanko.
Manj dobre volje je na okoljskem ministrstvu. Kljub temu, da osnutka predpisa, sodeč po obrazložitvi predloga uredbe v gradivu za vlado, »ni možno strokovno in finančno utemeljiti«, so ga na ministrstvu spisali zaradi napovedi posavskih občin o sodnem izpodbijanju uredbe iz leta 2014. Občina Krško, so zapisali na MOP, je zagrozila z umikom soglasja za odlagališče za nizko in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO) ter pričetkom postopkov za ustavitev obratovanja NEK.
Izplačil sklada več od vplačil
Celotno jedrsko nadomestilo (98 odstotkov prejmejo posavske občine, ostalo ljubljanske zaradi skladišča Brinje in reaktorja Triga) v grobem plačujeta dva državna subjekta: za odlagališče sklad za razgradnjo NEK, za omejitve, vezane na obratovanje krške nuklearke, pa NEK sama.
Znesek plačila elektrarne je glede na določila meddržavne pogodbe s Hrvaško fiksen vse od leta 2003 in po predlogu četrte uredbe znaša 5,26 milijona evrov. Revalorizaciji zneska ne nasprotuje, kot je dejal za Delo, niti predsednik uprave NEK Stane Rožman.
Drugače je z izdatkom sklada za razgradnjo NEK, vezanim na bodoče odlagališče NSRAO, ki se je po sprejetju druge uredbe leta 2008 (gospodarski minister Andrej Vizjak iz Brežic) podvojil na predvidenih 5,68 milijona evrov. Težava nastopi ob podatku, da bo do konca obratovanja nuklearke leta 2043 v sklad vplačanih 227 milijonov evrov (Gen energija prispeva 3 evre na vsako slovensko proizvedeno MWh električne energije), do zaprtja odlagališča leta 2062 pa mora biti občinam iz sklada izplačano 267 milijonov evrov nadomestil.
Ekonomska nevzdržnost
»Takšna višina nadomestila za odlagališče zdrži tako dolgo, dokler bodo obstajali prilivi v sklad za razgradnjo NEK. Potem lahko zmanjka denarja,« pravi direktor Agencije za radioaktivne odpadke Tomaž Žagar: »S tega stališča predlog četrte uredbe ni ekonomsko vzdržen in bo treba doseči ustrezen dogovor z lokalno skupnostjo.«
Krški župan Miran Stanko razlaga, da je »nadomestilo kompenzacija lokalnemu prebivalstvu za objekt, ki ga nihče drug noče, in za škodo, ki jo povzroča. Ne bi pristal na zmanjševanje dogovora, ki je bil z lokalno skupnostjo sklenjen že pred leti. Zato lahko elektrarna sploh obratuje. Tukaj ni veliko politike, gre za ekonomiko. Dokler se nekomu splača proizvajati električno energijo, jo bo moral plačevati z vsemi stroški vred.«
Ob nižanju višine nadomestil je ekonomsko vzdržnost vsaj teoretično moč doseči tudi z višanjem vplačil v sklad, z nižanjem slovenskega deleža stroškov ob skupnem odlaganju odpadkov s Hrvaško in z novimi dejavniki ob gradnji NEK 2 oziroma ob novelaciji programa razgradnje NEK iz leta 2004, ki bi ga morali posodabljati vsakih pet let.
Ne glede na to, ali bo vlada v prihodnjih dneh sprejela pripravljen predlog četrte uredbe, vse vpletene čaka veliko dela in volje na poti do strokovno, finančno in družbeno sprejemljive uredbe.
»V letu dni bomo imeli v veljavi tri uredbe. MOP dejansko malce nespretno vodi družbeni dialog. Obstajala je namera približati uredbo finančni vzdržnosti, a nekje se je zalomilo,« meni Tomaž Žagar.
