Plinski forum v znamenju Ukrajine

Ljubljana – Energetska skupnost je bila predvidena kot predpriključitveni proces za države, sosede Evropske unije, njeno delovanje pa so pred kratkim podaljšali do leta 2026. Zato je pred spremembami pogodbe, vendar imajo večji poudarek razmere v Ukrajini.

Deveti plinski forum v Ljubljani je namenjen pregledu napredka držav, ki niso članice EU, v sprejetju tretjega energetskega svežnja evropske zakonodaje, kar po ocenah poteka dobro. Poleg tega se ne more izogniti razmeram v Ukrajini in vprašanju varnosti dobav plina. Ob forumu smo izvedeli, da sta se Gazprom in EU strinjala s predlogom Ukrajini, da plača za prihodnje dobave plina 385 dolarjev na tisoč kubičnih metrov, vendar je Ukrajina ta predlog zavrnila in se odločila počakati odločitev arbitraže v Stockholmu. Če bi plačala, bi po mnenju poznavalcev izgubila vsa pogajalska izhodišča za določitev nižje cene plina.

Alberto Pototschnig, direktor Acerja, je povedal, da Evropo do leta 2025 čaka prehod k nizkoogljičnosti. Negotovost pri porabi plina se bo povečala z večjim deležem porabe obnovljivih virov energije. Pomembna pa bo tudi sprememba odnosa porabnikov do trgov energije, saj bo ta moral postati bolj dejaven. Plinsko infrastrukturo bo treba zato okrepiti, to bo prineslo večjo konkurenčnost ponudnikov plina. Več virov pa zahteva tudi povezan sistem tako v EU kot Energetski skupnosti. Za čedalje bolj povezan trg in glavne tehnološke spremembe EU potrebuje fleksibilen regulatorni okvir in tesnejše dogovore o sodelovanju vseh deležnikov, tako industrije, ministrstev, regulatorjev, nevladnih organizacij kot akademikov.

Forum v Ljubljani bi skoraj ostal brez pomembnejše slovenske udeležbe, vendar se to zaradi našega poizvedovanja ni zgodilo. Živahnejše razprave tudi o vlogi Slovenije in Južnemu toku bodo na vrsti danes.