Po Parizu za plin ni vse črno

Za razvoj trga so pomembna vozlišča in povezave, porabnikom pa ni pomembna le cena plina.

Objavljeno
15. december 2015 17.46
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Še vedno je premalo zaupanja med državami, v jugovzhodni Evropi, zlasti Romuniji in Bolgariji so uporabniki ranljivi, cene zemeljskega plina pa so v več državah regulirane. Stroka zagovarja odprt trg.

Med trgovci z zemeljskim plinom vlada negotovost, saj ni jasno, kako se bo razvijal trg elektrike, več energetskih podjetij ponuja elektriko, plin in še telefonijo ali kaj drugega, na trg plina pa vstopajo tudi telekomunikacijska podjetja, je bilo slišati na plinski konferenci, ki jo gostita Eurogas in Geoplin v Ljubljani. Za ustrezen razvoj trga je pomembna zlasti vlada posamezne države, je menil Wolfgang Peters, predsednik odbora direktorjev češkega RWE, saj trgovci s Češke ne gredo po plin na Poljsko, ki ima veliko plina, vendar je predrag, država namreč še vedno ni odprla trga konkurenci. Čehi so se sicer hoteli z Nemčijo povezati v enoten trg, vendar je to preprečil češki regulator trga, kar je Peters označil za nepotrebno oviro.

Plin je pomemben

Na vprašanje, zakaj pravi, da ima plin prihodnost, če poraba pada (v vseh državah jugovzhodne Evrope, v Sloveniji ne), politiki pa plina ne podpirajo, saj se uporablja kot politično orožje, je Lord Mogg, predsednik odbora regulatorjev v Acerju, odgovoril, da ni vse tako črno, zlasti po Parizu. Pred leti, ko je bila ustavljena dobava plina skozi Ukrajino, se je jasno videlo, kako pomemben je plin za Evropo, Komisija je ob tem sprejela tudi program razvoja infrastrukture za enoten trg.

Za delujoč trg so pomembna vozlišča, ki v jugovzhodni Evropi še manjkajo, gradnja pa vzame vsaj 10 let. V državah, ki imajo razvita vozlišča in trg, so cene plina na megavatno uro nižje za tri evre v primerjavi z, denimo, Slovenijo, ki ima odprt trg, vendar je daleč od trgovalnih vozlišč, in Hrvaško. Veliko trgovalno vozlišče bo lahko v prihodnosti Turčija, manjše Romunija z lastno proizvodnjo plina, vendar potrebuje denar. Slovenija lahko pridobi s terminalom na Krku.

Cene niso vse

Mogg je poudaril, da zamenjave ponudnikov plina niso edino merilo delujočega trga, če so cene transparentne, bodo uporabniki prej ali slej pritisnili na ponudnike. Vendar morajo imeti porabniki možnost izbire, zamenjava pa mora biti preprosta. Sam se med ponudbami težko znajde, saj je na voljo več kot 400 tarif in praks, zato so pomembne kredibilne spletne strani ponudnikov, pa tudi storitve. Regulirane cene, ki jih imajo v več državah, tudi na Slovaškem, do leta 2021 v Romuniji in še kje, so v nasprotju z evropsko zakonodajo, opozarja Lord Mogg, huje pa je, da država s subvencijami lahko pride tudi do netrajnostnega sistema, breme subvencioniranja pa postane preveliko.

Ivan Weiss, direktor v slovaškem SPP, je povedal, da je Slovaška tranzitna država, zato so cene plina nizke, konkurenca pa je huda, saj je veliko trgovcev. Weiss prihodnosti plina v težki industriji ne vidi, polnilnih postaj za stisnjen zemeljski plin za promet pa je premalo. »Plin bo težko tekmoval z visoko subvencioniranimi obnovljivimi viri energije,« meni Weiss. Romunija na drugi strani uvozi le tri odstotke plina, z novimi najdbami v Črnem morju, novimi plinovodi in terminalom za utekočinjen zemeljski plin ob Črnem morju pa naj bi leta 2019 postala izvoznica in tranzitna država za plin. Lusine Caracasian iz romunske agencije za energijo je povedala, da je v zadnjem času čedalje več razprav o odpravi uporabe premoga, tega pa bi lahko zamenjali s plinom. Obnovljivi viri energije bodo namreč še nekaj časa potrebovali podporo.