Po treh letih za tri odstotke višje železničarske plače

Ljubljana – S 1. januarjem 2015 se bodo na Slovenskih železnicah plače povišale za tri odstotke. Gre za prvo povišanje po letu 2011, ko je bil sklenjen dogovor o 1,6-odstotni letni rasti plač, ki pa potem ni bil nikoli udejanjen. Nasprotno - večina je dvajset mesecev prejemala nižje plače.

Med 1. majem 2012 in 31. decembrom 2013 so SŽ, razen delavcem s plačami nižjimi od 619 evrov, izplačale za od 4 do 5 odstotkov znižane plače, zaposleni z individualnimi pogodbami pa so imeli za 16 odstotkov nižje plače, pa še brez regresov so ostali. V obdobju, v katerem se plače na SŽ niso povečale je bila inflacija skupaj 6,3-odstotna, pojasnjuje Silvo Berdajs, predsednik sveta delavcev SŽ in odvisnih družb ter podpredsednik NS SŽ.

Zaposleni z najnižjimi plačami bodo pri plači za november 2014 prejeli enkratno izplačilo dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja. Z novim dogovorom so poravnane vse obveznosti iz naslova plač za obdobje 2009-2014, vključno z nagradami zaposlenim za uspešnost iz poslovanja za pretekla leta. Ob triodstotnem dvigu plač Silvo Berdajs poudarja, da je predvideno polletno usklajevanje plač v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Če bo rast stroškov do enoodstotna, se bodo plače povečale v enaki stopnji kot inflacija, pri višji rasti pa rast plač nad enim odstotkom 85-odstotna. Ob 1,1-odstotni polletni inflaciji se bodo recimo plače izboljšale za 1,085 odstotka.

Manj zaposlenih

Na SŽ napovedujejo, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih nadaljevalo z mehkimi metodami, »predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.« V letih 2014 in 2015 se bo število zaposlenih zmanjšalo za 754, kar pomeni zmanjšanje letnih stroškov dela za 24,7 milijona evrov, so še zapisali v SŽ. Ker pa je povprečna starost zaposlenih na SŽ že 48 let, bo počasi potrebno tudi novo zaposlovanje, meni Silvo Berdajs. Skupni finančni učinek novega dogovora bo po oceni SŽ 50,5 milijona evrov.

Lani je skupina Slovenske železnice dosegla pozitiven poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 20 milijonov evrov. V prvem polletju 2014 je dobiček iz poslovanja, kljub visokim stroškom v tovornem prometu zaradi posledic februarske vremenske ujme, znašal devet milijonov evrov, lani v istem obdobju 4,26 milijona evrov. Za 2014 je načrtovan dobiček iz poslovanja v višini okrog 22 milijonov evrov. V polletju je bil dosežen pozitiven EBITDA v višini 26,32 milijona evrov, kar je 14 odstotkov več kot lani.

Zaradi vožnje dizelskih lokomotiv po februarskem žledolomu so imele SŽ v prvem polletju kar za osem milijonov evrov višje stroške, ki jih niso dobili povrnjenih. Težave na notranjski progi se poznajo tudi v potniškem prometu, saj je bilo potnikov 7,68 milijona, za 5,8 odstotka manj kot lani. Tovorni vlaki SŽ so v prvi polovici leta prepeljali 9,28 milijona ton blaga, za 13 odstotkov več kot lani.

Ozka grla

Evropska komisija bo za projekte za izboljšanje evropskih prometnih povezav v naslednji petletki namenila 11,9 milijarde evrov, predvsem za odpravljanje ozkih grl na devetih glavnih prometnih koridorjih.

Čez Slovenijo gresta baltsko-jadranski koridor (od poljskih Szczecina, Gdanska in Gdynje do italijanske Ravenne), katerega en krak gre od Gradca čez Šentilj (obmejne povezave in ozko grlo v podobi enotirne železnice) in Maribor proti Zidanemu mostu (ozko grlo je proga z odločno premajhno nosilnostjo, tako da avstrijske železnice kupujejo pet rabljenih lažjih lokomotiv za vožnjo po njej), Ljubljani, Divači in od tod proti Trstu in Kopru (kjer je najbolj znano ozko grlo en samcat tir in že desetletja načrtovani, obljubljeni, v prostor vneseni drugi tir in v katerega bi lahko – tako je bilo slišati na celjskem obrtnem sejmu – vlagali tudi Slovaki). Sredozemski koridor (z juga Španije proti Ukrajini) pa v enem kraku pride po (ozkem grlu, enotirni in še neelektrificirani obmejni) pomurski progi v Pragerskem na baltsko-jadranski koridor. V Zidanem mostu gre potem stranski krak ob Savi proti Zagrebu, kjer se naveže na krak istega sredozemskega koridorja iz Budimpešte do Reke.