Tiskane izdaje
Migracija podatkov in poslovanja v računalniške oblake ni več le trend, za številna podjetja vseh velikosti je postala (načrtovan) imperativ. Je namreč logična izbira, ko proučijo vse z IT-okoljem povezane stroške in številne druge prednosti, predvsem visoko prilagodljivost, razpoložljivost in varnost. Podjetij, ki bi se oblaku povsem odpovedala, kmalu ne bomo več našli, podobno kot je vse težje najti podjetje, ki ne bi uporabljalo spleta.
Stroškovni vidik selitve IT-okolja v oblak je jasen. Podjetje kapitalske izdatke, namenjene nakupu strežnikov in licenc ter z njimi povezanega upravljanja, posodabljanja in vzdrževanja, zamenja za operativne stroške kot mesečno naročnino. Če mu je uspelo najti ponudnika, ki mu plačuje zgolj dejansko uporabo oblačnih storitev in zmogljivosti, še bolje.
S tem je skrb za razpoložljivost sistemov in zanesljivost delovanja IT-okolja prevalilo na ponudnika, ta v sodobnem podatkovnem centru precej lažje zagotavlja »devetke«. Pet devetk, torej 99,999-odstotna zanesljivost delovanja je dovolj za slehernega naročnika.
V oblaku večja varnost,
Vdor v oblak je za napadalca bistveno bolj tvegan kot vdor v podjetje. Ker poslovne aplikacije v oblaku tečejo na zmogljivih strežnikih, ki vse pogosteje izkoriščajo tudi tehnologijo računalništva v pomnilniku, so sposobne obdelati velike količine podatkov v res kratkem času, dostopnost teh aplikacij po spletu pa omogoča napredno mobilno poslovanje in sodelovanje zaposlenih.
V čem je torej težava? Predvsem v kompleksnosti oziroma izbiri. Če bi želeli pregledati in primerjati zgolj ponudbo velikih oblačnih ponudnikov, bi ugotovili, da nam je na voljo več kot 25 milijonov oblačnih konfiguracij, razdeljenih med več kot 150 metrik.
Katero torej izbrati? Občutek nelagodja povzroča tudi dejstvo, da ponudniki svoje konfiguracije in zahteve zelo pogosto osvežujejo (beri: spreminjajo), zato si mora podjetje nenehno prizadevati iskati zanj najprimernejše možnosti, predvsem z vidika optimalnih zmogljivosti ob najnižjih stroških, kar ni lahka naloga, včasih je celo nemogoča.
Posvetite se analizi ponudnikov in ponudb
Ne verjamem, da bodo podjetja pri ocenjevanju oblačnih ponudnikov in ponudb uporabljala 150 metrik, a vsaj ključnih pet do deset lastnosti si velja postaviti na seznam prioritet in ustrezno obtežiti. Podjetje se nato lahko loti pregleda oblačne ponudbe in iskanja najnižjih skupnih stroškov selitve in rabe rešitev iz oblaka. Pri večini bodo pri tem v ospredju cena, zahtevane zmogljivosti, hramba podatkov, razpoložljivost, regijska pokritost in podobna merila.
A za kaj takega mora podjetje najprej temeljito analizirati lastno IT-okolje, torej infrastrukturo, aplikacije in podatke, se izprašati, kaj in kako uporablja, ter šele nato primerjati jabolka z oblačnimi jabolkami. Manj natančno kot podjetje pozna lastno IT-okolje, težje ga ustrezno preslika v oblak in izbere ustrezne oblačne storitve. Medtem ko skalabilnost oblaka sicer odpušča podcenjevanje zahtevanih zmogljivosti, to ne velja za pasovno širino in morebitne zahteve v tako imenovanih »špicah«, kjer pridejo do izraza ozka grla. Ta je treba poiskati (in odpraviti) še pred selitvijo poslovanja v oblak.
Skrbno načrtovanje
Aplikacije, ki so jih podjetja razvila v lastni režiji, pogosto niso bile pripravljene z mislijo za delovanje v oblaku. Tem je treba nameniti več pozornosti in analize, kako se bodo vedle v oblaku. Komunikacija različnih storitev in strežnikov si zasluži tudi manjši pilotski projekt, če naj se podjetje izogne (večjim) presenečenjem ob migraciji.
Pred selitvijo podatkov in aplikacij v oblak je treba v podjetju poiskati tudi vse primere »senčnega IT«, saj takšne izjeme, ki niso pod nadzorom oddelka IT, kaj hitro lahko pokvarijo načrt in podražijo projekt selitve v oblak, če varnostnih tveganj, povezanih s senčnim IT, sploh ne omenjam.
Upravljanje in (nenehne) izboljšave
Ob selitvi poslovanja v oblak mora podjetje uvesti način stalnega spremljanja delovanja oblačnega okolja, če naj njegovi informatiki z različnimi orodji skrbijo, da je oblačna IT-krajina vedno optimalne velikosti in posledično ne povzroča nepotrebnih stroškov.
Po migraciji poslovanja v oblak je treba pozorno spremljati vzorce uporabe storitev in zmogljivosti v oblaku, saj lahko nato v nadaljevanju informatiki še dodatno optimizirajo delovanje storitev in z njimi povezane stroške. Pristop »namesti in pozabi« se v oblačnem svetu ne obnese (vsaj ne za podjetja).
