Povezati najmanj dve vrsti transportnih nosilcev

Lansko leto za evropski kombinirani (intermodalni) transport ni bilo najuspešnejše. Po podatkih združenja UIRR se je promet zmanjšal za 1,1 odstotka, boljši pa so podatki o prevoženih tonskih kilometrih. Teh je bilo 13 odstotkov več.

Podobno velja tudi za slovenskega operaterja kombiniranega transporta Adrio kombi, ki odpravi od 25 do 35 vlakov na dan, na katerih je v povprečju od 1300 do 1500 zabojnikov, kar na letni ravni pomeni več kot 300.000 TEU zabojnikov. To število se je od leta 2009 nenehno povečevalo, lani pa se ja zmanjšalo za odstotek.

Manj storitev RoLa, več celinskega prometa

»Tudi letos ne bo boljše, saj v Sloveniji ne bo rasti kombiniranega transporta. Za to je več razlogov. Za 30 odstotkov se je zmanjšal promet med Mariborom in Welsom, kjer ponujamo storitev tako imenovane potujoče avtoceste oziroma storitev RoLa (Rollende Landstrasse). Zaradi podrtega železniškega mostu v Avstriji je bila več kot mesec dni zaprta proga, po kateri smo sicer vozili in smo morali po obvozni poti, kar je zmanjšalo promet in povečalo stroške. Poleg tega je Avstrija izdala več dovolilnic za potrebe turških avtoprevoznikov, tako da se je blago v večji meri kot doslej preselilo na ceste. In ne nazadnje: turški cestni prevozniki so se preusmerili tudi na ladijske prevoze in se namesto po kopnem z ladjami pripeljejo v koprsko pristanišče,« pojasnjuje direktor Adrie kombi Rok Svetek.

Zato pa se je v petih mesecih za dva odstotka povečal celinski promet Adrie kombi, pomorski pa se je zmanjšal za tri odstotke. »Na to, da letos ne bo rasti, bo poleg že omenjenega vplival slabši tečaj evra v primerjavi z dolarjem in jenom. Zaradi tega je manj uvoza blaga z Daljnega Vzhoda v Evropo in manj potreb po prevozih. Upam, da se bo to v drugi polovici leta spremenilo na boljše,« pravi Svetek, ki je tudi član upravnega odbora mednarodnega združenja za kombinirani transport UIRR (Union Internationale des sociétés de transport combiné Rail-Route).

Opora so trije terminali v Sloveniji

Mednarodni intermodalni, to je kombinirani promet cesta/železnica, se odvija v Sloveniji že več kot 40 let, od leta 1974, ko so bili vpeljani prvi oprtni vlaki RoLa (Rollende Landstrasse) oziroma potujoče avtoceste na relacijah Ljubljana-Köln in München-Ljubljana. Pri potujoči avtocesti gre za poseben sistem prevoza, ko celotna tovorna vozila ali tovorna vozila s priklopniki del svoje poti opravijo na okolju prijazen način, torej z vlakom, na posebnih nizkih vagonih. Osnova za ta sistem je gosto prepleteno železniško omrežje ter optimalna integracija storitev cestnega prevoza pred prevozom z vlakom in po njem.

Za pospeševanje razvoja kombiniranega prometa je bilo leta 1989 ustanovljeno podjetje Yukombi, ki se je pozneje preimenovalo v Adria kombi. Z jasno strategijo je podjetje v petindvajsetih letih postalo del evropskega omrežje vlakov za prevoz kontejnerjev, polprikolic in zamenljivih tovorišč, ki povezujejo glavna industrijska središča v Evropi. Tako Adria kombi vsak dan prepelje od 25 do 35 vlakov. »Vzpostavili smo enega najboljših sistemov za sestavljanje tovora, imamo odličen informacijski sistem,« pravi Svetek.

Glavne oporne točke omrežja Adria kombi so trije terminali v Sloveniji, in sicer v Ljubljani za kontinentalni promet in kot terminal za tako imenovane povezave Gateway, v Kopru za pomorske prevoze in v Mariboru za že omenjene oprtne vlake (Rollende Landstrasse). Evropska komisija je v okviru programa Marco Polo s projektoma Singer in SEEIS podprla razvoj omrežja za potrebe kombiniranega transporta v Jugovzhodni Evropi. S tema projektoma je bilo razvito omrežje vlakov, ki povezujejo Zahodno in Srednjo Evropo z Jugovzhodno Evropo in Turčijo.

Omrežje Komar za notranje povezave

Adria kombi prevaža blago do vseh večjih industrijskih centrov v Jugovzhodni Evropi. Glavne destinacije iz Kopra so Budimpešta, Bratislava, Dunaj, Beljak, Salzburg, Žilna, Ostrava, Padova in München, iz Ljubljane pa Zagreb, Beograd, Skopje, Solun, Istanbul, Budimpešta, Bukarešta, München, Duisburg, Ludwigshaven, Köln, Leipzig, Hamburg in Rotterdam.

Treba je omeniti tudi notranje povezave med večjimi industrijskimi centri v Sloveniji. Na relaciji med Koprom in Mariborom (omrežje Komar) z vmesnim postankom v Ljubljani in Celju vozijo vsak dan dva do trije vlaki do terminalov v Ljubljani, Celju in Mariboru. Kontejnerje še isti dan s teh terminalov s cestnimi vozili dostavijo do končnih prejemnikov.

Poleg rednih linij Adria kombi za večje stranke opravlja storitve po meri, kot so na primer posebni vlaki za avtomobilsko industrijo in vlaki za industrijo FMCG (Fast Moving Consumer Goods). Adria kombi ima tudi lastne vagone za potrebe oprtnega vlaka in za prevoz kontejnerjev, in sicer 40 vagonov z nosilnostjo 62 ton in 60 vagonov z nosilnostjo 107 ton, kar pomeni zmogljivost 400 TEU.

Logisti bolje opravljajo svoje delo

»Ukinili smo kombinirane prevoze v Turčijo, ker se je zanje zmanjšalo povpraševanje za povezavo prek Ljubljane in zato naša storitev ni več konkurenčna. Temu je botrovala ukinitev desetega evropskega prometnega koridorja, ki je potekal od Nemčije prek Slovenije, Hrvaške in Srbije proti Grčiji in Turčiji in vzpostavitev novih koridorjev evropskega omrežja TEN-T, saj so blagovni tokovi proti Turčiji obšli države nekdanje Jugoslavije in je zdaj povezava z Grčijo in Turčijo vzpostavljena okoli, to je prek Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Mi smo 25 gradili terminal v Ljubljani kot povezavo med Zahodno in Srednjo Evropo z Jugovzhodno Evropo in Turčijo, zdaj pa je bila v Evropski uniji sprejeta drugačna odločitev in tovori proti Turčiji nas zapuščajo,« pojasnjuje Rok Svetek.

Da je bilo lani v kombiniranem transportu med članicami UIRR prepeljanih manj kontejnerjev in več tonskih kilometrov Svetek pojasnjuje z dejstvom, da logisti skrbijo za to, da so kontejnerji čedalje bolj izkoriščeni, polni in zato težji in jih je potrebnih manj, pa tudi prevozov praznih kontejnerjev je zelo malo.

Pri svojem delu Adria kombi sodeluje z železniškimi operaterji, pri nas predvsem s Slovenskimi železnicami, in drugimi nacionalnimi družbami za kombinirani transport, ko so Kombiverkehr, RCA Intermodal, RCOH, Hungaria Intermodal, Cemat, Rocombi in Europe Intermodal, ter seveda z Luko Koper.