Pred integracijo prometa povezovanje prevoznikov

Ljubljana – Država naj bi z izbranimi izvajalci, zbranimi okrog Slovenskih železnic, pogodbo o integraciji javnega potniškega prometa podpisala v teh dneh, integracija pa naj bi zaživela enkrat v prihodnjem letu. Avtobusni prevozniki bodo po naših informacijah vozili s podaljšanimi koncesijami celo do leta 2019.

Po propadu razpisa za povsem nov – bogat in drag – koncesijski sistem poleti leta 2010 je država takratne koncesijske pogodbe podaljšala do konca leta 2012. Nato so sledila podaljševanja – vsa v pričakovanju integracije javnega potniškega prometa. Ta se bo zdaj morda le zgodila – z občutno zamudo.

Državni statistični urad je te dni objavil, da so avtobusni prevozniki v medkrajevnem javnem linijskem prevozu lani na 1769 linijah prepeljali 26,4 milijona potnikov ali 6,5 odstotka (1,6 milijona) več kot leta 2013 (na 1777 linijah). Slovenske železnice so leta 2013 v notranjem prometu prepeljale 15,563 milijona potnikov, lani pa, po žledu, kar desetino (1,5 milijona) manj, le dobrih štirinajst milijonov potnikov. Zaradi za potniški promet zaprte notranjske proge so nekaj potnikov prepeljali železničarji z nadomestnimi avtobusnimi prevozi (večinoma zasebnih mikroprevoznikov), del potnikov so zanesljivo prevzeli linijski avtobusni prevozniki, del pa se jih pač vozi z osebnimi avtomobili.

Tri četrtine avtobusnih potnikov so prepeljali na razdaljah do 20 kilometrov, dobro petino (21,4 odstotka) pa na razdaljah od 21 do 50 kilometrov. V medkrajevnem avtobusnem prevozu je bilo opravljenih 461,6 milijona potniških kilometrov (4,8 odstotka več kot leta 2013). Avtobusi so na linijskih vožnjah prevozili skupaj 46,9 milijona kilometrov in za to porabili približno 15 milijonov litrov dizelskega goriva.

Spremembe trga

Trg avtobusnih prevozov se je v zadnjih treh letih opazno spremenil, po desetletju stagnacije se je število potnikov začelo povečevati jeseni 2012 – tudi in predvsem po zaslugi novega ključa subvencioniranja prevozov dijakov in študentov. Prav zaradi prevozov mladine je julija in avgusta izrazito manj potnikov. V nasprotju z lani, ko so tik pred počitnicami vsi prevozniki bili plat zvona, ker v državni malhi ni bilo denarja ne za subvencije ne za javne gospodarske službe prevoza potnikov, so se letos razmere vsaj topogledno normalizirale.

Podjetniške spremembe so se v avtobusnih družbah začele že pred leti. Trg se je z razbitjem Integrala in nekaterimi stečaji najprej močno razbil, temu pa je sledilo združevanje, ki je posebno živahno v zadnjih treh letih, ko je mednarodna Arriva, v lasti nemških železnic, DB, kupila skupino Veolia, ki se je preimenovala v Skupino Arriva Slovenija z družbama Arriva Štajerska (nekdanji Cerus) in Arriva Dolenjska in Primorska (nekdanji Gorjanci, Slavnik – in kasneje I&I – ter ljubljanski Sap Turbus). Arriva Štajerska je lani ob 17 milijonih evrov celotnih prihodkov ustvarila 1,56 milijona evrov čistega dobička, Arriva Dolenjska in Primorska pa od 13,7 milijona prihodkov slabe pol milijona (479.698) evrov dobička.

Avtobusi Skupine Arriva Slovenija so lani prepeljali 11,6 milijona kilometrov, skupina pa je imela glede na državne subvencije in nadomestila, izplačana med junijem 2012 in septembrom 2014, skupaj 22-odstotni tržni delež v javnem cestnem potniškem prometu. (Takšno merilo smo uporabili, ker je struktura prevozniških družb precej raznovrstna: nekatere se ukvarjajo tudi s turizmom, servisno dejavnostjo in podobno.)

(Nemška) Arriva nakupuje

Arriva Dolenjska in Primorska od letošnjega aprila tudi uradno od konzorcija prodajalcev (Modra linija holding, Banka Celje in Alpen Invest [nekdanja NFD]) kupuje 59,21-odstotni delež družbe Alpetour – Potovalna agencija. Alpetour je imel lani 21,2 milijona evrov celotnih prihodkov in z 2,6 milijona evrov največji čisti dobiček med vsemi avtobusnimi družbami. Avtobusi skupine Alpetour (poleg nekdanjih Creine in Transturista so v njej še Kam Bus, Integral Tržič in Integral Jesenice [brez avtobusov]) so lani prepeljali 8,4 milijona kilometrov, Alpetour pa je tako obvladoval 18 odstotkov trga subvencioniranega linijskega prometa.

Arriva bo z nakupom Alpetourja imela 40-odstotni tržni delež in se bo vrnila na prvo mesto, ki ga je po nakupu Izletnika prevzela skupina Avrigo (Avtopromet Gorica, Integral Stojna, Integral Notranjska, Integral Primorska in Integral Zagorje z Integralom Kum), katere avtobusi so lani prepeljali 15,7 milijona kilometrov in je obvladovala 28 odstotkov trga. Izletnik je v obdobju junij 2012–september 2014 obvladoval malo manj kot 14 odstotkov trga, Avrigo pa malo več kot 14 odstotkov.

Skupina Avrigo, v večinski lasti Zavarovalnice Triglav, pa je naprodaj, zato poslovnih rezultatov za lani ne razkrivajo. Leta 2013 pa je imel Avrigo 15,8 milijona evrov prihodkov, Izletnik pa 20,3 milijona. Zadnji lani nekoliko manj, 19,9 milijona evrov. Čisti Avrigov dobiček je leta 2013 znašal 978.246 evrov, Izletnikov pa predlani 183.868 evrov in lani 1,24 milijona evrov. Če bi skupino Avrigo res kupila Arriva, potem bi to hčerinsko podjetje nemških železnic obvladovalo več kot dve tretjini slovenskega trga avtobusnih medkrajevnih linijskih prevozov.

Tudi preostali trije nepovezani nekoliko večji prevozniki v medkrajevnem potniškem prometu so lani poslovali z dobičkom. Brebus je imel ob 4,7 milijona evrov celotnih prihodkov skoraj štiristo tisoč evrov čistega dobička, Koratur je ob 7,77 milijona evrov prihodkov ustvaril skoraj četrt milijona dobička, AP Murska Sobota pa ob prav tako 7,77 milijona evrov prihodkov 623.246 evrov dobička. Opazen padec prihodkov AP Murska Sobota je posledica ustanovitve odvisne družbe ACP (prodaja in servisiranje osebnih avtomobilov) septembra 2013.

Mestni potniški promet

V družbi LPP pomenijo medkrajevni prevozi le tretjino vseh – večino ustvari v ljubljanskem mestnem potniškem prometu. Zato je z lanskimi celotnimi prihodki (po podatkih Gvin) v višini 46,2 milijona evrov tudi največji prevoznik. Po skoraj desetmilijonski izgubi v letu 2011 je LPP predlani ustvaril 56.574 evrov in lani 66.684 evrov čistega dobička – to je manj od tako rekoč vseh drugih prevoznikov. LPP je po njihovih podatkih lani v medkrajevnem potniškem prometu prevozil 4,4 milijona kilometrov, v mestnem potniškem prometu pa 9,8 milijona kilometrov. V medkrajevnem linijskem prometu je glede na državne subvencije in nadomestila tržni delež LPP le 14-odstoten; mestni potniški promet pa subvencionirajo ljubljanska mestna občina in tudi nekatere primestne občine

Uradna statistika poroča, da je bilo lani v mestnem javnem linijskem prevozu v državi prepeljanih 47,5 milijona potnikov, približno toliko kot leta 2013, ko je bil obseg prevoza skoraj 12 odstotkov večji kot leta 2012. Tudi število potnikov v mestnem prevozu sezonsko precej niha: v hladni polovici leta se jih vsak mesec prepelje več kot štiri milijone, julija in avgusta, ko ni šolskega pouka, pa približno 2,5 milijona. V uradu za statistiko navajajo, da na uporabo mestnega prevoza vplivajo poleg ekonomskih razlogov tudi vreme in spreminjajoče se navade glede uporabe koles tudi v hladnejši polovici leta.