Tiskane izdaje
Ljubljana - Gradbena podjetja so lahko optimistično vstopila v novo leto. »Leto 2018 bo uspešno leto. Projektov bo dovolj, celo preveč,« je zadovoljen predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. Kljub temu gradbinci opozarjajo tudi na težave, predvsem na pomankanje delovne sile.
Potem ko je bilo leto 2016 najslabše za gradbeništvo, je vrednost gradbenih del v prvih desetih mesecih lanskega leta zrasla za 16,1 odstotka, in sicer na stavbah za 28 odstotkov, na gradbenih inženirskih objektih pa za 12 odstotkov. Rast se bo nadaljevala tudi letos in bo predvidoma trajala več let, če ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni, napoveduje Jože Renar z Gospodarske zbornice Slovenije.
Optimističnim napovedim pritrjujejo tudi statistični podatki, saj je zaloga pogodb letos bistveno višja kot lani, v prvih enajstih mesecih lani pa je bilo v primerjavi z letom 2015 izdanih za 25 odstotkov več gradbenih dovoljenj za stavbe, merjeno po površini.
Infrastruktura, stanovanja in gospodarski objekti
Med pomembnejšimi državnimi infrastrukturnimi projekti v tem letu je začetek pripravljalnih del za novi tir med Koprom in Divačo, a še prej bo ustavno sodišče odločalo o veljavnosti referenduma. Nadaljuje se modernizacija železniškega omrežja, končuje avtocestni odsek Draženci-Gruškovje, začela se bo gradnja druge cevi karavanškega predora, obnavljale se bodo primorska avtocesta, vipavska hitra cesta in ostale ceste po Sloveniji.
Gradijo ali pa se na gradnjo pripravljajo tudi gospodarske družbe, denimo obrati Magne, Yaskawe in Lonstroffa, pa logistični center na Brniku za Kuehne + Nagel, trgovska centra za Spar in Ikeo ter Mercatorjev logistični center.V razmahu je tudi stanovanjska gradnja. GH Holding denimo končuje stanovanjski objekt Tribuna, v kratkem pa pričakuje gradbeno dovoljenje za večstanovanjske prestižne vile Habjanov bajer v ljubljanski Rožni dolini. »Pričakujem še dve leti zelo živahen nepremičninski trg, da se razmere kompenzirajo tudi za nazaj. Nato se bo umiril. Če kupcev ne bo prestrašila morebitna finančna kriza, bi trg moral ostati stabilen, glede cen pa smo že zdaj na pravih ravneh,« ocenjuje glavni direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič.
Pogled gradbincev čez mejo
Najpomembnejši projekti Kolektorja Kolinga in Kolektorja CPG na železniškem omrežju so na odseku Rimske Toplice-Celje, kočevska proga, Poljčane-Slovenska Bistrica in izvlečni tir v Kopru, na avtocestnem omrežju rekonstrukcija viadukta Ravbarkomanda in preplastitev dela vipavske hitre ceste, uspešni so bili na razpisu za dostopne ceste za drugi tir ter aglomeracije v Petrinji, Varaždinu in na otoku Krku.
Med pomembnejšimi Pomgradovimi letošnjimi projekti pa so Magnina lakirnica v Hočah, obrat Leka na Prevaljah, rekonstrukcija železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica in celo stanovanjski bloki na Švedskem v vrednosti 14 milijonov evrov.
Te gradijo v sodelovanju z avstrijsko družbo in nekaterimi slovenskimi podjetji, denimo Varisom. Gre za betonsko montažno gradnjo, torej bodo stavbe izdelali v Sloveniji in Avstriji, na Švedskem pa jih bodo sestavili. »S takimi tipskimi projekti se bomo lahko prijavljali na razpise. Raven cen na Švedskem je trikrat večji kot v Sloveniji,« pojasnjuje Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad.
Ta je lani na tujih trgih ustvaril 25 milijonov evrov od celotnega prometa okoli 135 milijonov evrov. »Dolgoročni cilj je, da v tujini ustvarimo med 25 in 30 odstotki vse realizacije, tako da nismo odvisni od slovenskih težav, kjer delo je ali pa ga ni. Osredotočamo se predvsem na bližnje trge,« dodaja sogovornik.
Javna naročila še vedno težava
Padec gradbene aktivnosti v letu 2016 je povzročil tudi padec cen gradbenih storitev, ki so ga podjetja čutila tudi lani, pravi Renar. Banič pa pojasnjuje, da se cene dvigujejo. Potrebne bodo tudi višje plače zaposlenim, da jih bodo podjetja lahko privabila. Tudi gradbena podjetja imajo namreč težave z zagotavljanjem delovne sile.
Poleg tega bodo podjetja še vedno zelo izpostavljena tveganjem v poslovanju z javnimi naročniki. V javnih naročilih bo še naprej prevladovalo načelo izbire izvajalca na podlagi najnižje cene, brez prepoznavanja nenavadno nizkih ponudb. To pa ob slabo definirani vsebini gradbenega posla z nekakovostnimi popisi del, ki v Sloveniji še vedno niso standardizirani, gradbenimi pogodbami, ki večino tveganj prenašajo na izvajalce, pomeni za izvajalce visoko poslovno tveganje, opozarja Renar: »Podjetja bi morala biti v javnem naročanju nagrajena za kakovost, usposobljenost, vlaganja v razvoj in zaposlene in s tem bi jim omogočili doseganje višje dodane vrednosti, ne pa da jih nenehoma izpostavljamo nelojalni konkurenci, ki prinaša v naše okolje najnižje možne socialne standarde.«
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Po njegovem mnenju bi država morala več narediti tudi za delovna mesta v gradbeništvu, da bodo ta postala zanimiva tudi za državljane Slovenije: »Sicer se jim bomo odpovedali po lastni neumnosti.« Država bi morala pomagati pri ustanovitvi paritetnega sklada. »S tem bi se izognili vsem znanim izjemno negativnim posledicam za podjetja in zaposlene, ki bodo sledile po zaključku cikla rasti, dejavnosti pa omogočili normalen razvoj,« dodaja Renar.
Kaj so nam povedali še sogovorniki?
Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva na GZS
Letos pričakujemo dvomestno rast v odstotkih gradbenih del tako na gradbeno inženirskih objektih kakor na stavbah. Rast bo posledica gospodarskega optimizma, povečanih državnih investicij v izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture ter volilnega leta.
Foto: Matej Družnik
Letos bo gradbeništvo raslo in načrtujemo povečanje realizacije. Projekti bodo na železnicah in pri Darsu ter nadaljevanje investicij gospodarskih družb. Vendar obstaja strah, da gre za začasno povečanje del, kar pomeni precej več napora in nervoze. Soočali pa se bomo s pomanjkanjem kadrov, pri čemer je posledice pustila kriza.
Foto: Leon Vidic/Delo
Blaž Miklavčič, glavni direktor GH HoldingaGlede na začete infrastrukturne in visokogradenjske projekte bo gradbeništvo raslo. Tudi GH Holding bo povečal realizacijo, ki je bomo ustvarili med 50 in 70 milijoni evrov. Končujemo stanovanjski objekt Tribuna in v Zagrebu največji poštni distribucijski center v regiji, prihodnji teden bomo podpisali pogodbo za bolnišnico v Sisku.
Foto: Roman Šipić
V prihajajočem letu pričakujemo aktivno sodelovanje v ponudbenem in seveda izvedbenem delu, ne le pri projektu drugega tira, temveč tudi pri predoru Karavanke, izgradnji pomola v Luki Koper ter tudi drugih infrastrukturnih projektih in projektih visoke gradnje. Pri tem pa se ne omejujemo zgolj na slovenski trg, temveč na države v regiji.
Foto: Kolektor
