Tiskane izdaje
Ljubljana - Konkurenčno in učinkovito letalstvo je osrednjega pomena za rast Evrope, je ob predstavitvi (prve) evropske letalske strategije ocenil podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Strategija je mejnik v spodbujanju gospodarstva, napovedujejo v komisiji.
Nova letalska strategija vzpostavlja okvir, s katerim bo evropsko letalstvo lahko ohranilo vodilno vlogo v svetu, napoveduje Šefčovič. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc dodaja, da se evropsko letalstvo spopada s številnimi izzivi, strategija pa zajema celovit in ambiciozen akcijski načrt, s katerim bo ta sektor ostal na čelu napredka. Na podlagi tega načrta bodo evropska podjetja po besedah slovenske komisarke z novimi poslovnimi in investicijskimi priložnostmi ostala konkurenčna, kar bo omogočilo njihovo trajnostno rast. Evropski državljani pa bodo imeli koristi tudi zaradi večje izbire, nižjih cen ter najvišje ravni varnosti.
Z novo strategijo želijo omogočiti nadaljnji razvoj sektorja z več kot 110 milijard evrov prometa in več kot dva milijona zaposlenimi. Evropa je po komisarkinih besedah že zdaj edini letalski trg na svetu, na katerem lahko vlagajo tujci katerih lastniški delež zaenkrat ne sme preseči 49 odstotkov. O tem odstotku bodo še razpravljali na dvostranskih pogajanjih.
Zalivski prevozniki
Veliki evropski prevozniki opozarjajo na domnevno nepošteno konkurenco zalivskih prevoznikov, ki naj bi dobivali velikodušne državne pomoči. Violeta Bulc je previdna, saj konkretnih dokazov za to ni, obljublja pa, da bo to vsekakor del dvostranskih pogajanj.
»Naš interes je, da v sektor privabimo čim več naložb in da ga ohranimo dinamičnega. Evropa ima najbolj odprt in najbolj dinamičen letalski sektor. Želimo, da takšen ostane,« je ob predstavitvi strategije po poročanju STA poudarila Bulčeva.
Interes za vlaganje po komisarkinih besedah obstaja. »Denar išče dobre projekte za oplajanje. Aviacija je segment, ki raste, zato se želi denar aktivirati. V Zalivu je velik interes za zrel trg, ki ga Evropa ponuja,« je izpostavila.
Zamaški
Komisija se je po besedah Bulčeve v strategiji osredotočila tudi na odpravljanje ovir na notranjem trgu, pri čemer ugotavlja, da so ena najbolj šibkih točk za nadaljnji razvoj zamaški na letališčih in v zraku.
Med posebej vznemirljivimi elementi strategije je Bulčeva izpostavila dejstvo, da prvič vzpostavljajo regulacijski okvir za razvoj dronov oziroma brezpilotnih letalnikov, zagotavljanje ustreznih cenovnih razmerij in načrt preverjanja potnikov in prtljage na eni vstopni točki.
Za koliko bi se lahko z novo strategijo pocenile letalske vozovnice, je po besedah komisarke za transport Violete Bulc težko napovedovati. Je pa namen vzpostaviti pogoje za večjo konkurenčnost, posledica tega pa so vselej ugodnejše cene, a ne na račun varnosti, je izpostavila komisarka.
Odzivi v letalski industrijiV prvih odzivih večina deležnikov v letalski industriji pogreša konkretne ukrepe. V evropski federaciji delavcev v transportu (ETF) so nezadovoljni, ker v strategiji ne zavezujočih zakonskih predlogov in ukrepov na socialnem področju. Strategija po njihovem mnenju ne zagotavlja ravnotežja med učinkovitostjo, varnostjo, zaščito in socialnimi vprašanji. Posebej opozarjajo na škodljive netipične oblike zaposlovanja kot so izločanje dejavnosti, delo prek zaposlitvenih agencij, začasne pogodbe, lažne samozaposlitve, podizvajalske pogodbe, plačila (pilotov) da sploh lahko letijo in brezplačnih pogodb.
Šest evropskih združenj letalskih prevoznikov - od mrežnih preko nizkocenskih in poslovnih do regionalnih - strategiji očita, da ni dovolj ambiciozna in da ne predlaga ustreznih specifičnih in daljnosežnih ukrepov za okrepitev konkurenčnosti. Ob pravilni navedbi težav komisija ne predlaga, kako bi jih odpravili, so zapisali v AEA, EBAA, EEA, ELFAA, ERA in IACA.
V evropskem delu mednarodnega združenja letališč ACI Europe so pohvalili strategijo, da se bolj kot s samo industrijo ukvarja s potniki. Poudarjajo pa, da potrebuje EU bolj odprte sporazume v zračnem prostoru zunaj Evrope, saj bi tako na letališča pritegnili več storitev in preprečili marginalizacijo Evrope. Opozarjajo, da prizadevanja Evropske komisije ne zadoščajo, saj o bistvenem odločajo države članice EU. Tako prevozniki kot letališča pogrešajo napredek pri izvajanju enotnega evropskega neba, v združenju letališč pa so »pohvalili« EK, da ni podlegla pritiskom nekaterih prevoznikov za še strožjo ureditev letaliških pristojbin.
Štirje prednostni cilji
V EK so oblikovali štiri prednostne naloge cilje. Prvi je vodilno mesto EU v mednarodnem letalskem prometu ob enakih konkurenčnih pogojih za vse prevoznike, kar naj bi bilo moč doseči z novimi zunanjimi letalskimi sporazumi s ključnimi državami in regijami sveta, ki naj bi ustvarili nove poslovne priložnosti, izboljšali povezanost in zagotovili ugodnejše cene za potnike.
Drugi cilj je odprava omejitve v zraku in na tleh. Razdrobljenost evropskega zračnega prostora letno pomeni za vsaj pet milijard evrov dodatnih stroškov in do 50 milijonov ton CO2, omejitve zmogljivost na letališčih EU pa bi lahko do leta 2035 vodile v izgubo do 818.000 delovnih mest. EU zato poudarja pomen dokončanja projekta enotnega evropskega neba.
Tretja prednostna naloga je ohranitev visokih standardov EU glede varnosti, varovanja, okolja, socialnih vprašanj in pravic potnikov, četrta pa napredek pri inovacijah, digitalnih tehnologijah in naložbah. Do leta 2020 namerava EU vsako leto investirati 430 milijonov evrov v raziskovalni projekt za upravljanje zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR). S pravočasno uvedbo rešitev SESAR bi lahko pripomogli k ustvarjanju več kot 300.000 novih delovnih mest. Prav tako mora Evropa v celoti izkoristiti potencial brezpilotnih zrakoplovov.
