Tiskane izdaje
Vlado Šega, predsednik sveta delavcev DEM, ne ostaja dolžan vodstvu HSE, ki se je na zbor delavcev včeraj odzvalo z očitki in obtožbami o poslovni škodi in slabi javni podobi, ki da ju skupini in DEM povzroča Šega. "Naj HSE naše podatke še tako označujejo kot napačna dejstva, demantirali jih nikoli niso, ker so nesporno verodostojni," vztraja Šega.
S prstom ne neha kazati proti ljubljanskemu poslovodstvu skupine, ki po njegovem v treh letih ni naredilo ničesar za rešitev težav, ter na nadzorni svet in na upravljavca državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), ki da nekritično prikimajo vsemu, kar jim »naloži« poslovodstvo HSE. Tega vodi dvojec Blaž Košorok, generalni direktor, in Stojan Nikolič, finančni direktor.
Zakaj vodilne na HSE skrbi javna podoba? "Skupina je na prelomnici, kjer bo o njenem obstoju odločalo tudi (in predvsem) to, kako gospodarno bo v prihodnje delovala," pravijo v HSE. Ne zanikajo "vrednosti" DEM, ki je najbolje delujoča družba v skupini. Zanjo se tudi v prihodnje ni bati, da bi bilo drugače. "A dejstvo je, da so bile DEM, tako kot ostale družbe v HSE, ustanovljene ne le za zagotavljanje zanesljive proizvodnje električne energije, temveč tudi za ustvarjanje dobička in sodelovanje v finančno-likvidnostnih tokovih skupine," pojasnjujejo in trdijo, da z usklajevanjem likvidnosti hčera znotraj skupine niso škodovali DEM. Nasprotno: DEM so za posojena likvidna sredstva vedno prejele obresti, ki so presegale bančne, ki bi jih v DEM sicer prejeli za depozite. "Tudi glede uporabe dobička je jasno, da o njej odloča lastnik po najboljši presoji in ga nameni tja, kjer bo dosegal največji učinek," vztrajajo v HSE.
"Absurd je pobirati prihranke ter dolgoletni dobiček, hkrati pa zanikati izčrpavanje," je oster Šega, ki je za popoln nesmisel označil navedbe HSE o visokih obrestih na računu DEM. Te namreč v končni fazi v okviru prenosa dobička "na lastnika" pobere - lastnik, HSE. Maribor in Ljubljana se razhajata tudi v pogledih na dobro gospodarjenje. "Če to pomeni, da bo treba nekatere poslovne funkcije združiti, bomo to pač storili," pravijo na HSE. Centralizacijo zanikajo: "Poslovne funkcije skupine HSE se bodo izvajale tam, kjer bodo zanje ustrezna znanja, kompetence in izkušnje oziroma tam, kjer bo poslovno, logistično in tehnično najbolj primerno."
Zankajo tudi slabo vodenje, češ da večjih kritik niso bili deležni. Sprejem letnega poročila ter razvojnega načrta skupine HSE za pet let pa razumejo kot zaupanje lastnika vase. A prav vodilne na HSE so v DEM že nekajkrat obtožili slabih odločitev. Konkretno: gre za naročilo SAP licenc in implementacijo programske rešitve SAP ERP, ki so si ga privoščili v Ljubljani in ki naj bi bilo zrelo celo za Računsko sodišče. "Nihče v skupini tega ne potrebuje," pravi Šega, "saj zadoščajo obstoječe rešitve. V to zgodbo bodo v končni fazi vloženi milijoni."
Za ta denar bi lahko DEM zgradile nekaj malih hidroelektrarn, vetrno polje ... "Absurd je tudi 11-odstotni donos na kapital, ki ga zahteva HSE, saj so povprečni donosi v elektrogospodarstvu od 4- do 5-odstotni, pri čemer ne smemo pozabiti zaveze Slovenije glede obnovljivih virov," meni Šega, ki ne dvomi, da so podobne neracionalne odločitve ob spornem kadrovanju in še bolj spornem sklepanju pogodb za razna svetovanja dokaz, da "dvojec" na HSE skupaj z nadzorniki ne obvladuje položaja.
