Slovenski nanosatelit 3-SAT za satelitsko zaznavanje poplav in požarov

Celje - Evropska vesoljska agencija je prepoznala izjemne priložnosti nanosatelita 3-SAT, ki je plod slovenskega znanja. Kot je povedal dr. Iztok Kramberger za Delo, so pred podpisom pogodbe o sofinanciranju milijon evrov težkega projekta, katerega začetek je predviden 1. oktobra.

Vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) Iztok Kramberger je prepričan, da izključno s slovenskim znanjem dokazujejo, da znajo zmanjšati vesoljsko tehnologijo. Kot je še pojasnil Evropska vesoljska agencija (ESA) uporablja predvsem starejše in preizkušene tehnologije, ker je servisiranje vesoljske tehnologije težko in povezano z visokimi stroški.

Nanosatelit 3-SAT po svoji funkcionalnosti tekmuje s satelitom reda 10-krat večje teže. Predstavljen satelit tehta 4 kg, evropska vesoljska tehnologija pa gradi satelite z enakimi lastnostmi s težo 40 kg. Ker je satelit 3-SAT manjši in lažji, ga je mogoče bistveno ceneje vtiriti v orbito, kajti strošek vtirjenja na kilogram znaša 30 tisoč evrov. Kramberger je povedal, da ESA še ne izkorišča trenda miniturizacije novejše tehnologije, ki dviguje stopnjo integracije z zmanjševanjem potrebnega prostora, ki je na voljo. Po njegovih besedah bo ESA izkoristila njihov satelit, ko bodo s tehnološko demonstracijo potrdili, da deluje v vesolju. Niso pa edini, ki razvijajo nanosatelit, med drugimi ga tako razvija tudi Google, ki ima na voljo veliko več sredstev.

Kramberger skupaj s sodelavci na FERI pripravlja nanosatelit 3-SAT pod okriljem ESA tudi v sodelovanju s slovenskimi podjetji, predvsem visokotehnološkimi podjetji SkyLabs, Beyond Semiconductor in Balmar. Projekt je nadaljevanje vesoljskega projekta EFMO iz leta 2009, ki so ga pripravljali s tujimi partnerji, kar se je izkazalo za neuspešno. Šlo je za večji satelit, ki bi pol leta potoval okoli Lune, FERI pa je bil zadolžen za rokovanje s podatki na satelitu. Satelit so razvijali skupaj z več kot 20 evropskimi univerzami, zataknilo pa se je, ker Univerza iz Stuttgarta ni dostavila pogona za satelit. Nadomestna rešitev bi povzročila povečanje straškov, tako da je ESA odstopila od misije.

V vesoljski tehnologiji še veliko priložnosti za realni sektor

Zato so energijo in zaupanje v slovensko znanje usmerili v projekt 3-SAT. Nanosatelit, kot ga uradno imenuje tudi ESA, je primer, da gre svet tudi v vesoljski tehnologiji v majhne dimenzije. Kramberger je kot glavne tri prednosti nanosatelita izpostavil zmanjšane stroške izstrelitve, manj potrebnega materiala, kar omogoča energijsko učinkovita elektronika z manjšo porabo, in slovensko znanje, ki ustvarja ta projekt.

Kljub temu, da je znanje in razvijanje nanosatelita zgolj slovensko, to v celoti ne velja za proizvodnjo. Čeprav slovenska podjetja sodelujejo pri proizvodnji, so deli proizvodnje, ki jih slovenski ponudniki še ne nudijo. Kot je pojasnjil Kramberger, za projekt niso mogli priskrbeti slovenskih ponudnikov optike in slikovnih senzorjev za kamero, ki je vgrajena v satelit. Po njegovem je v vesoljski tehnologiji še veliko priložnosti za realni sektor, njihov cilj pa je tudi, da bi slovensko gospodarstvo dvignili na višjo raven. V tej zvezi je poudaril: »Sodelovanje v segmentu vesolja je veliko. Vesolje prihaja, v tem segmentu je veliko priložnosti, kar znajo dobro izkoriščati zlasti v Ameriki«.

Po Krambergerjevi oceni bodo stroški razvoja 3-SAT-a znašali okoli milijon evrov. Celoten projekt brez iztrelitve bo težak 700.000 evrov, od tega pa so 350.000 evrov za razvoj dobili od tega, kar z laboratorijem ustvarijo na trgu, in od podjetij. Po podpisu pogodbe o sofinanciranju z ESA bodo iskali sponzorje za izstrelitev, ki jo Kramberger napoveduje konec leta 2016 ali v začetku leta 2017. Kot je še povedal, bi se najprej radi priključili poskusnemu letu rakete Vega, kasneje pa bi nanosatelit izstrelili sami. Stroški te so 300.000 evrov, kar je veliko manj kot stroški izstrelitve večjih satelitov, ki lahko narastejo na več kot milijon evrov.

Kramberger je namen nanosatelita obrazložil z besedami: »Glavna funkcija nanosatelita bo oddaljeno opazovanje zemlje, v vidnem in globokem infrardečem spektru. V praksi to pomeni ločevanje vegetacije, zaznavanje poplav, požarov. Na ta način bi lahko 4-krat dnevno prejemali podatke, ki bi koristili ministrstvu za kmetijstvo.«