Tiskane izdaje
Ljubljana − Evropski teden mobilnosti (ETM), ki bo od 16. do 22. septembra, nas od leta 2002 opozarja na potrebo po spremembi naših potovalnih navad in spodbuja prizadevanja za načine mobilnosti, prijaznejše do okolja in človeka. Slogan letošnjega tedna mobilnosti IZBIRAJ. SPREMINJAJ. ZDRUŽUJ., nas želi spodbuditi k razmisleku o multimodalnosti, to je o vseh možnostih prevoza, ki so nam na voljo, letos pa nas še posebej spodbuja h kombiniranju različnih prevoznih sredstev.
Avto ima vsak drugi prebivalec Slovenije
Državni statistični urad (Surs) je danes objavil napoved o evropskem tednu mobilnosti in podatek, da je v Sloveniji registriranih 1.412.316 cestnih vozil. Dodal je tudi sedem zanimivih dejstev o transportu v Sloveniji, in sicer:
1. Število registriranih osebnih avtomobilov se je v zadnjih 60 letih povečalo za več kot 350-krat
Lani je bilo v Sloveniji 1.068.362 registriranih osebnih avtomobilov. To pomeni, da je imel avto povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije. Leta 1954 je bilo registriranih osebnih avtomobilov 2898, leta 1959 jih je bilo že več kot 10.000, leta 1969 več kot 100.000 in leta 2007 več kot milijon.
2. Med registriranimi osebnimi avtomobili je 133 električnih
V Sloveniji je bilo lani 99,2 odstotka registriranih osebnih avtomobilov, ki so za pogon uporabljali bencin in dizel. Čistejše oblike goriva, kot so elektrika, utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in drugo, pa je uporabljalo le 0,8 odstotka registriranih osebnih avtomobilov; med temi je bilo 133 električnih.
3. Povprečna starost osebnih avtomobilov se je od leta 2004 povišala za več kot dve leti
Starost avtomobilov v Sloveniji se postopoma povišuje. V letu 2002 so bili stari povprečno malo več kot sedem let, v letu 2009 povprečno osem let, v letu 2013 malo več kot devet let in lani povprečno 9,4 leta.
4. Osebnega avtomobila si ne more privoščiti šest odstotkov gospodinjstev
Podatki za 2013 kažejo, da je tedaj imelo v Sloveniji avto 82 odstotkov gospodinjstev, šest odstotkov si ga ni moglo privoščiti, 12 odstotkov pa ga ni potrebovalo. Gospodinjstva so lani namenila za transport okoli 16 odstotkov vseh svojih izdatkov, od tega največ, 12 odstotkov vseh izdatkov, za blago in storitve za vozila, kot so rezervni deli in dodatki, goriva in maziva, vzdrževanje in popravila ter druge storitve.
5. V 2013 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 34.481 oseb - najmanj v zadnjih desetih letih
Predlani so se v Sloveniji zgodile 18.904 prometne nesreče, v katerih je bilo udeleženih 34.481 oseb; od teh jih je umrlo 0,4 odstotka. Najbolj ranljivi udeleženci prometnih nesreč so bili pešci in vozniki motornih koles; v vsaki od teh dveh skupin so umrli trije odstotki udeležencev.
6. Z javnim cestnim in železniškim prevozom se je lani prepeljalo skoraj 90 milijonov potnikov
Število potnikov v cestnem javnem linijskem prevozu v Sloveniji se je v obdobju 2004-2014 zmanjšalo za polovico, število potnikov v železniškem prevozu pa se ni bistveno spremenilo.
7. Ljubljana je eno od dvajsetih do kolesarjev najprijaznejših mest v svetu
Ljubljana se je letos s 133 kilometrov pasov za kolesarje in 73 kilometrov kolesarskih stez uvrstila med dvajset do kolesarjev najprijaznejših mest.
Letos veliko zanimanje občin za ETM
»Slovenske občine v pobudi Evropskega tedna mobilnosti sodelujejo že od vsega začetka. Zadnja leta jih je običajno sodelovalo nekaj več kot 30, letos pa je prišlo do velikanskega preskoka v zanimanju občin za pridružitev pobudi ETM. Zdaj imamo prijavljenih kar 54 občin, za takšen porast zanimanja pa gre delno zasluga regionalnim koordinatorjem, delno pa veliki popularizaciji trajnostne mobilnosti skozi predstavitve celostnih prometnih strategij po občinah in regijah, ki smo jih intenzivno izvajali od jeseni 2014,« je pojasnila Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka ETM na ministrstvu za infrastrukturo.
Violeta Bulc: Zelo rada imam kolesarjenje
Pobudo ETM je s posebnim sporočilom podprla tudi Violeta Bulc, evropska komisarka za promet: »Osebno imam zelo rada kolesarjenje. Zame predstavlja svobodo, je zelo učinkovit in hkrati zdrav način prevoza, ki nas ohranja v formi. Vedno več prebivalcev Evrope trpi zaradi bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka in nezdravega sloga življenja. Zato izkoristite ETM kot priložnost, da poskusite nekaj novega - javni prevoz, kolo in hojo oziroma novo kombinacijo teh oblik mobilnosti.«
Spodbujanje kolesarjenja na delo
Evropskemu tednu mobilnosti se v Sloveniji letos pridružuje tudi nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo, ki spodbuja kolesarjenje na delo v skupinah po tri in je nadaljevanje projekta V troje, ki je pet let spodbujal uporabo kolesa v namene mobilnosti. V zadnjih letih so tako v okviru projekta kolesarji prevozili kar 268.761 kilometrov in za 58 ton znižali količino izpusta oglčjikovega dioksida. Letos se je projekt začel 11. maja, zdaj pa v njem sodeluje več kot dvesto ekip, katerih člani so od maja prekolesarili že več kot 180.000 kilometrov.
Skupaj za družbo zdravja
Na ministrstvu za zdravje aktivno podpirajo Evropski teden mobilnosti, saj med drugim spodbuja Slovenijo, da se več giba, s čimer zasleduje cilj ustvarjanja bolj zdrave in aktivne družbe. »Povezovanje vseh, ki lahko prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu prebivalstva, je ključ k uspehu,« meni generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, ki ob tem poudarja, da je treba gibanje v večji meri vpeti v naše vsakdanje aktivnosti.
»Odločitev za redno telesno dejavnost je najboljša naložba v zdravje. Aktivni potovalni način, na primer kolesarjenje pa tudi pešačenje sta zelo primerni aktivnosti za vso družino. Poleg nizkih stroškov ponujajo dragocen čas za druženje družinskih članov vseh starosti in prispevajo k dobremu počutju vseh ter lažje doseganje priporočene količine telesne dejavnosti. Ob tem je pomembno, da ne pozabimo tudi za varnost in preprečevanje poškodb v prometu: poskrbimo za primerno opremo (obutev, čelada, brezhibno kolo) in predvsem kot udeleženci v prometu nikar ne pijmo alkohola! Ne pozabimo, da so pešci in kolesarji, še posebej otroci in starejši, ena izmed najbolj ranljivih skupin v prometu.«
Gibajmo se vsak dan
S telesno dejavnostjo lahko pomembno vplivamo na preprečevanje mnogih kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne in rakave bolezni. Telesna dejavnost ima pozitivne učinke tudi na počutje, razpoloženje in kognitivne sposobnosti. Poiščimo si takšno aktivnost, ki nam bo všeč ter ustreza našim sposobnostim in tudi naši osebnosti. Tako jo bomo tudi z večjim veseljem opravljali.
Že s tem, da gremo vsak dan na daljši, intenzivnejši sprehod, kjer se nekoliko zadihamo, se v trgovino odpravimo peš ali s kolesom, da se sprehodimo do javnega prevoza in da izberemo stopnice namesto dvigala, pomembno zmanjšujemo ogroženost za nastanek in napredovanje kroničnih bolezni.
Pol ure telesne aktivnosti na dan
Za ohranjanje zdravja je skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije potrebno vsaj 30 minut zmerno intenzivne dnevne telesne dejavnosti oziroma 150 minut tedenske zmerno intenzivne telesne dejavnosti, pri kateri se ogrejemo in nekoliko pospešeno dihamo.
Za doseganje boljših učinkov za zdravje in obvladovanje dejavnikov tveganja (čezmerna telesna teža, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi in podobno) je treba še povečati količino in kakovost telesne dejavnosti, zmanjšati čas, preživet pred zaslonom, pa tudi imeti dovolj kakovostnega spanca. Pomembno je tudi, da smo aktivni skozi celotno življenjsko obdobje.
Hoja krepi kar 200 različnih mišic
Žal Slovenci hodimo malo. Le 54 odstotkov nas hodi vsaj 10 minut dnevno, čeprav je hoja vsekakor najcenejši in okolju najprijaznejši način mobilnosti, hkrati pa lahko z odločitvijo za vsakodnevno hojo v službo in po opravkih spotoma naredimo res veliko za svoje zdravje. Hoja namreč krepi neverjetnih 200 različnih mišic, s pol ure hoje na dan pa se bomo v enem letu znebili tudi do treh kilogramov maščob.
