Slovenci pred televizorji tri ure na dan

Potrošniška elektronika z vgradnjo pametnih in povezanih rešitev prestopa svojo pretežno zabavno vlogo.

Objavljeno
05. maj 2017 17.24
Miran Varga
Miran Varga

Po povsem svežih podatkih nemške raziskovalne organizacije GfK ima 309 milijonov evropskih gospodinjstev 520 milijonov televizorjev. Medtem ko je povprečje v zahodni Evropi že doseglo skoraj dva televizorja na gospodinjstvo, je povprečje v vzhodni Evropi 1,5 televizorja na gospodinjstvo.

Prav toliko je povprečje tudi v Nemčiji in Italiji. Absolutni navdušenci nad televizorji so Norvežani s 3,1 televizorja na gospodinjstvo. V Veliki Britaniji ima povprečno gospodinjstvo 2,7 televizorja.

Ljudje zelo veliko časa preživimo pred televizijskimi zasloni in ob spremljanju TV-programov. Po podatkih spletnega statističnega portala Statista dnevno največ časa pred televizijskimi zasloni preživijo Romuni, Srbi in Madžari, ki TV-program povprečno spremljajo kar 327, 315 oziroma 286 minut na dan. Slovenci pred televizorjem preživimo okoli tri ure na dan in smo v tem pogledu na repu evropskih držav. Evropsko povprečje je 232 minut. Manj časa televizijski program spremljajo le še na Cipru, Nizozemskem, Irskem in v Belgiji.

Omamljeni z videovsebinami

K tem minutam in uram bi morali dodati še čas, ki ga potrošniki namenimo spremljanju tako imenovanih videovsebin na zahtevo, a taki statistični podatki preprosto (še) ne obstajajo. Če vemo, da je v evropskih državah na voljo več kot tri tisoč storitev videa na zahtevo (prednjačita pa še vedno storitvi Netflix in Amazon TV) in da se njihova priljubljenost strmo povečuje, je jasno, da utegnejo videovsebine na zahtevo v prihodnjih letih premagati tako imenovani linearni TV-program.

»Mlajše generacije uporabnikov videovsebine konzumirajo na tablicah in pametnih telefonih. To je velik izziv tudi za proizvajalce televizorjev, saj morajo najti načine, kako mlajše potrošnike prepričati o nakupu televizorja z večjo diagonalo. S tem ko sodobni televizorji postajajo vse bolj podobni pametnim mobilnikom in njihovi 'dobri prijatelji', se tudi navade mlajših počasi spreminjajo,« je na dogodku IFA GPC 2017 predstavitev trendov v potrošniški elektroniki komentiral Juergen Boyny, direktor oddelka raziskav s področja potrošniške elektronike v družbi GfK.

Inovacije v svetu televizorjev

Jasno je, da bo prodajo televizorjev po svetu gnala predvsem njihova preobrazba v pametne in povezane naprave. Sodobni digitalni televizorji tako premeteno postajajo vladarji dnevnih sob in gospodinjstev, saj po vzoru mobilnih telefonov premorejo vse več aplikacij in storitev – prek njih lahko opravljamo videokonferenčne klice, spletno nakupovanje, e-bančništvo, spremljamo dogajanje na družabnih omrežjih in dostopamo do kupa spletnih videovsebin.

A za prave inovacije bodo poskrbeli poslovni modeli in nove storitve. Svet se že ogreva za idejo pilotskega projekta, po katerem bi otroci šolske vsebine spremljali kar prek domačega velikega zaslona. Morebiti sprva le v dneh, ko so zaradi bolezni odsotni iz šole, a ker je tudi vse več gradiv v digitalni obliki, mlajši pa se posebno dobro poistovetijo z videovsebinami, se to ne zdi tako nora možnost.

Po drugi strani bodo s televizorji v prihodnje še bolj povezani tudi starejši uporabniki. Na televizorju bo namreč nameščena aplikacija, ki bo v povezavi z zdravstveno zapestnico omogočala spremljanje zdravstvenega stanja ter omejene telemedicinske storitve.

Poslušajo in slišijo

Naše dojemanje digitalnih naprav bo v prihodnjih letih spremenilo prav dejstvo, da bodo vsi zasloni, mikrofoni in zvočniki povezani med seboj, torej nas bodo naprave poslušale in slišale – se odzivale na naše govorne ukaze. In to povsod – doma, v službi ali naravi. Glasovna interakcija z napravami bo vseprisotna. Z umetno inteligenco podprti digitalni pomočniki, kot so Alexa, Bixby, Cortana, Google Assistant, Siri in podobni, nam bodo pomagali na delovnem mestu, v avtomobilu in gospodinjstvu.

Družba IHS Markit ocenjuje, da bodo naslednja uspešnica v gospodinjstvih tako imenovani pametni zvočniki, s katerimi se bomo lahko prek že omenjenih digitalnih pomočnikov pogovarjali o čemerkoli – vremenski napovedi, brali nam bodo dnevne novice, pomagali krmiliti sisteme in naprave v pametnem domu itd. Lani je bilo v Evropi nameščenih šest milijonov pametnih zvočnikov, njihovo število naj bi se do leta 2020 na račun naprednih gospodinjstev povečalo na 59 milijonov.