Slovenija pokopava fotovoltaiko, drugje vanjo vlagajo

Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji po podatkih spletnega portala PV nameščenih 3367 sončnih elektrarn s skupno močjo 257,6 megavata. Malo manj kot polovica jih je bilo postavljenih leta 2012, v letih 2010–2013 pa velika večina oziroma več kot 95 odstotkov. Po tem se je gradnja sončnih elektrarn zaradi znane uredbe vlade iz novembra 2012 skoraj popolnoma ustavila.

Na nevzdržne razmere v fotovoltaiki že več let opozarjajo tudi v Združenju slovenske fotovoltaike – Giz. Tako je predsednik združenja Primož Tručl na letošnjem Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS) v Celju opozoril: »Gradimo zelo velike in drage elektrarne, namesto da bi uvajali pametna omrežja in pospešeno postavljali energetske vire za razpršeno proizvodnjo elektrike in toplote. Dejstvo je, da smo v Sloveniji v energetiki zavozili.«

Tručl je dodal, da je treba nehati razmišljati o postavljanju drugega bloka v Nuklearni elektrarni Krško. »Kot majhna država imamo odlično priložnost, da prvi na svetu dokažemo, da je mogoče, ne samo na regionalni, ampak tudi na nacionalni ravni zagotoviti proizvodnjo energije zgolj iz obnovljivih virov. Vložek v pametna omrežja se pri nas, kjer nimamo dolgih daljnovodov, povrne prej kot kje drugje, učinki inteligentnih rešitev imajo večji učinek na gospodarstvo kot v večjih ekonomijah.«

Vse pomembnejša učinkovita raba energije

Pri energiji vse pomembnejša postaja njena učinkovita raba. Tudi glede tega nam v Sloveniji ne gre ravno najbolje, saj porabe energije ne zmanjšujemo dovolj hitro. Lani je bila manjša za le 0,3 odstotka, v Nemčiji pa so imeli za kar 4,8 odstotka manjšo porabo energije, pri čemer imajo tam polno zaposlenost in gospodarstvo na visokih obratih, zapirajo nuklearke ter gradijo vetrne in sončne elektrarne.

»Država ne ve, koliko energije namerava pridobiti od sonca in vetra letos, prihodnje leto, do leta 2020, 2030. Še vedno smo pod dvema odstotkoma sončne elektrike v skupni proizvodnji elektrike in kakršenkoli cilj bi si postavili, da bi to številko povečali na neko normalno raven, bi ta pomenil, da moramo takoj začeti postavljati sončne elektrarne po dinamiki, kakršno smo imeli v letih 2009–2012, pri čemer je sončna elektrika zdaj najcenejša alternativa, takrat pa je bila med dražjimi.«

Lani je bilo skupaj izplačanih 147,1 milijona evrov za podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Od tega so sončne elektrarne dobile 46,3 odstotka tega zneska oziroma 68,1 milijona evrov. Višina izplačanih podpor se je lani povečala za dobrih 11 odstotkov v primerjavi z letom pred tem, pri čemer se je delež podpor za sončne elektrarne povečal za slabih deset odstotkov.

Svetovni trg fotovoltaike ima 30-odstotno leto rast

V nasprotju s Slovenijo sončne elektrarne drugje rastejo kot gobe po dežju. Na to najbolj vpliva nenehno zniževanje stroškov fotovoltaične opreme, predvsem sončnih celic. O tem govori tudi podatek, da je bila pred nekaj meseci podpisana pogodba, po kateri bo španski ponudnik sončne elektrike v Čilu postavil 120 megavatno sončno elektrarno. Dobavna cena elektrike iz te elektrarne je zagotovljena po 26 evrov za megavatno uro, kar je manj kot v katerikoli jedrski elektrarni ali elektrarni na fosilna goriva.

V svetu je bilo ob koncu lanskega leta v sončnih elektrarnah instaliranih že približno 180 gigavatov. Konec letošnjega leta bo ta številka glede na napovedi dosegla 234 gigavatov, kar je 30-odstotno povečanje, do leta 2019 pa bo ta številka močno presegla prvotno napovedanih 460 gigavatov. Če se bo nadaljeval takšen trend, kot je bil v zadnjem času, bo ta podatek leta 2019 precej presegel 520 gigavatov. Slovenija za zdaj tej rasti nikakor ne sledi.

V fotovoltaičnem združenju opozarjajo, da bo morala Slovenija po akcijskem načrtu za obnovljive vire energije do leta 2020 poleg že zgrajenih obnovljivih virov zgraditi še dodatne, ki bodo na leto proizvedle 700 gigavatnih ur električne energije oziroma 1100 gigavatnih ur, če do leta 2020 ne bosta zgrajeni hidroelektrarni Mokrice in Brežice na spodnji Savi. To je za tisoč megavatov sončnih elektrarn, do zdaj jih je instaliranih 257,6 megavata ali za 500 megavatov vetrnih elektrarn, do zdaj jih je le 3,38 megavata.

Sončne elektrarne omogočajo energetsko neodvisnost prebivalcev

Majhno upanje na področju sončnih elektrarn ponuja decembra lani sprejeta nova uredba o samopreskrbi z električno energijo. Uredba omogoča namestitev majhnih elektrarn, ki izkoriščajo moč sonca, vode ali vetra. Posamezna elektrarna ne sme biti večja od 11 kilovatov, predstavljena pa je tudi letna kumulativna kvota deset megavatov. Elektrarne bodo vključene v sistem neto obračuna električne energije (ang. »net metering«) in so namenjene izključno samopreskrbi, saj se viški proizvedene energije ne bodo plačevali. Uredba je veljavna od 15. januarja 2016, dejanskega učinka pa še ne kaže, saj njeno uveljavitev omejujejo druge še nesprejete oziroma neusklajene uredbe.

V združenju slovenske fotovoltaične industrije so prepričani, da postavitev in poznejše vzdrževanje sončnih elektrarn ni koristno le v energetskem pomenu, ampak tudi zato, ker angažira veliko lokalnih podjetij in obrtnikov različnih profilov, kot so zidarji, pleskarji, krovci, monterji, električarji itd.

»Velike elektrarne na neobnovljive vire energije nam gradijo tuje korporacije, kjer slovenska podjetja sodelujejo kot podizvajalci, ki svoj izkupiček lahko zvišajo le s čim cenejšo delovno silo. Da o trajnih posledicah onesnaževanja na ljudeh in naravi niti ne govorimo,« še pravijo v omenjenem združenju in dodajajo, da je vse bolj očitno, da so sončne elektrarne in neto merjenje nezaželeni tudi zato, ker omogočajo energetsko neodvisnost prebivalcev.