Slovenska zastava na estonskih canadairjih

Ljubljana – Od nedelje, 8. novembra, leti pet letal kanadskega Bombardierja CRJ, ki jih je Estonija ob prenehanju delovanja družbe Estonian Air domiselno prenesla na novo družbo Nordic Aviation Group, pod slovensko zastavo.

Estonian Air je zaradi nedovoljene državne pomoči grozil stečaj, zato je država, da bi zagotovila letalsko povezanost Estonije s svetom, rešitev našla v slovenskem prevozniku, ki ga poskuša Slovenija sicer prodati oziroma privatizirati, še pred tem pa dokapitalizirati. Estonski canadairji (Canada Regional Jet – CRJ) letijo iz Talina od nedelje pod oznako Adrie Airways JP, kar pomeni, da gre za operacije AA in za odgovornost AA, pojasnjuje predsednik uprave slovenskega prevoznika Mark Anžur.

Letala letijo pod slovensko zastavo, saj imajo slovensko dovoljenje za letenje (AOC), registracija letal pa se ne spreminja.

V začetnem obdobju gre za letenje s partnerskimi družbami (BMI, Carpatair, Next Jet in Trade Air). V tem času bodo v šolskem centru AA prešolali estonske posadke, 1. januarja pa bodo začeli leteti z mešanimi posadkami. Po dveh mesecih bodo estonske posadke letele same, a pod Adriinim nadzorom.

Poslovno to pomeni, da bo estonski prevoznik uporabljal Adriin rezervacijski sistem in vse njene pogodbe o skupnih letih (code share). Uradno gre za lete AA, vsi prihodki so Adriini, ki ji po plačilu pogodbenih obveznosti ostane dobršen del marže. Stanje bo trajalo od leta do leta in pol – toliko časa običajno traja pridobitev dovoljenja za letenje (AOC), potem se bo AA umaknila.

Realno bo posel Adrii poslovno in finančno zelo pomagal, potrjuje Mark Anžur, bistveno bi lahko vplival tudi na vrednost družbe, ki je v procesu dokapitalizacije in prodaje/privatizacije. Adria Airways je leto 2014 sicer končala z dobičkom, tekoče poslovanje pa kljub večjemu prometu in poceni gorivu vodi proti rdečim številkam. Tudi zato je bila pred štirinajstimi dnevi napovedana skupščina, na kateri naj bi delničarji, beri država in slaba banka, še pred prodajo/privatizacijo odobrili povečanje osnovnega kapitala – sicer izključno z denarnimi sredstvi – s sedanjih 3,5 milijona evrov za največ osem milijonov evrov.

V tekočem poslovanju je po besedah Marka Anžurja velik problem Rusija, kjer so zaradi ukrepov Evropske komisije cene nižje kot so bile, poleg tega pa je tudi manj ruskih potnikov. Prihodek bo zato letos, v primerjavi s prejšnjimi leti, za nekaj milijonov evrov nižji. V Zürich leti AA z zelo solidno približno 70-odstotno zasedenimi letali kar trikrat vsak dan. Kljub četrtemu dnevnemu letu švicarskega Swissa niso izgubili veliko potnikov, zaradi nižjih cen pa so prihodki za milijon evrov nižji.

V Slovenskem državnem holdigu tekočega dogajanja ne komentirajo. So pa pred enim mesecem objavili, da sta SDH in DUTB za 91,58-odstotni delež v AA prejela več ponudb za nakup, ki jih skrbno proučujeta. Ob razpisu skupščine so v SDH pojasnili, da podpirajo povečanje osnovnega kapitala družbe. SDH in Adria Airways sta v en glas pojasnila, da se bo tako izboljšala likvidnost družbe ter okrepila kapitalsko ustreznost in s tem vzpostavila podlaga za normalno poslovanje in nadaljnji razvoj družbe. »Navedeno je v interesu tako obstoječih lastnikov in družbe ter potencialnih investitorjev oziroma potencialnih kupcev deleža družbe,« so pred dvema tednoma še sporočili iz SDH in iz Adrie Airways.

V AA so takrat še zapisali, da bi se »vse novo izdane delnice ponudile vnaprej znanim vlagateljem,« in dodali, da bo družba dokapitalizacijo omogočila »obstoječim delničarjem in ostalim osebam, ki so zainteresirane za vstop v lastniško strukturo družbe ter njeno nadaljnjo uspešno poslovanje in razvoj.« Kar pa so lahko najbolj verjetno prihodnji lastniki, saj bo poziv k dokapitalizaciji poslan zaprtemu krogu investitorjev.

Skozi posel z Estonci se menda odpira tudi možnost za vnovično državno pomoč Adrii Airways, ne da bi s tem kršili evropska pravila o državnih pomočeh oziroma pravila enotnega evropskega trga. To bi bilo mogoče, če bi država dokapitalizirala Adrio za namene sodelovanja z estonskim prevoznikom, saj bi v tem primeru šlo za nov posel in ne za reševanje starega stanja, je včeraj pojasnil poznavalec evropske konkurenčne zakonodaje, ki ni želel biti imenovan.