Slovenski vinar vstopa v hrvaško energetiko

Ljubljana – Luksemburška družba Gasfin, ki jo obvladuje ormoški vinar Vladimir Puklavec, je z nakupom terjatev celovške Hete postala glavni upnik podjetja, ki je lastnik za hrvaško energetiko ključnega zemljišča na Krku.

Vladimir Puklavec je 74-letni Prlek, ki sodi med najbogatejše Slovence. Celotno aktivno kariero do upokojitve je preživel v Nemčiji, kjer je obogatel s posli v energetski panogi. Po desetletjih dela v tujini se je Puklavec vrnil v Prlekijo ter kupil tamkajšnjo vinsko klet in vinograde. S podjetjem Puklavec Family Wines je v osmih letih v razvoj vinogradov, kleti in vina vložil 40 milijonov evrov. Puklavec je v letošnjem intervjuju za Delovo prilogo Svet kapitala priznal, da o vinskem poslu sicer ve marsikaj, a ga ni sram vprašati, če česa ne razume.

Iz romantike nazaj v resen posel?

Zdaj se Puklavec vrača v posel, ki ga dobro pozna in razume. Puklavčeva luksemburška družba Gasfin je odkupila terjatve celovške slabe banke Heta Asset Resolution, naslednice nekdanje banke Hypo, in tako postala prvi upnik družbe Dina, katere največje premoženje je zemljišče na otoku Krk, kjer hrvaška država načrtuje gradnjo kopenskega terminala za utekočinjen plin (terminal LNG). Reški Novi list je pred nekaj dnevi poročal, da je ta informacija delno potrjena. Puklavec nam včeraj na naša vprašanja o tem poslu ni želel odgovarjati. »Gospod ne bo dajal izjav za javnost. Ko bo čas primeren, bodo pripravili uradno izjavo, vendar bo ta prišla iz podjetja Gasfin in ne iz našega, saj naše vinske kleti ta posel ne zadeva,« so nam na naša vprašanja odgovorili v Puklavčevi ormoški družbi.

Po naših informacijah iz plinskih krogov naj bi Puklavec skupaj s še nekaterimi (slovenskimi) poslovnimi partnerji, ki so v preteklosti že vlagali v Kvarnerju, na tem zemljišču načrtoval gradnjo tovarne za izdelavo ali predelavo plastike. Po drugi strani pa nekateri menijo, da tega ne kupuje(jo) zase, ampak za znanega kupca, ki je zainteresiran za zemljišče.

Območje nekdanjega Dina na otoku Krku Foto Sandra Simunović/Cropix

Po poročanju reškega dnevnika je luksemburški Gasfin na začetku letošnjega leta v Zagrebu ustanovil družbo Trans LNG, kar po njihovem mnenju kljub molku vseh vpletenih potrjuje namere Puklavca in njegovih lokalnih partnerjev za resen vstop v plinski posel na Krku. Z omenjenim odkupom terjatev v zapletenih lastniških odnosih, ki so se spletli okoli Dine in njenih hčerinskih družb, Gasfin dobi 266.000 kvadratnih metrov zemljišča v središču naftno-plinskega kompleksa na Krku, ki je zdaj še v lasti družbe Piros, hčerinske družbe Dine. Celotno premoženje Dine stečajni upravitelj ocenjuje na 400 milijonov kun (53 milijonov evrov).

Prlek v veliki strateški igri

Terminal LNG na Krku je evropska komisija pred leti uvrstila med 20 evropskih strateških projektov. Vrednost terminala z zmogljivostjo od štiri do šest milijard kubičnih metrov plina je ocenjena na okoli 600 milijonov evrov, po gradnji vse spremljevalne opreme in objektov bi vrednost projekta lahko znašala tudi približno milijardo evrov. Z gradnjo tega terminala bi Hrvaška postala tudi upoštevanja vreden igralec na evropskem energetskem zemljevidu. Veliko podporo Evropske unije in Združenih držav Amerike projekt uživa, ker računajo, da bi po postavitvi tega terminala lahko zmanjšali odvisnost tega dela Evrope od ruskega plina.

Vendar je pri uresničevanju ambicioznih načrtov lahko nastal niz zapletov, kot je v takih projektih v naši regiji navada. Dokončanje terminala do konca leta 2019, kar je pogoj za črpanje 102 milijonov evrov evropskih sredstev, je v negotovosti. Če jim postavljene roke uspe ujeti, bi največji tak terminal v regiji kupce lahko oskrboval že leta 2020.