Sodelovanje z Japonsko najboljše doslej

V Tokiu so potrdili načrt druge faze projekta NEDO za vzpostavitev pametnih omrežij in skupnosti v Sloveniji.

Objavljeno
09. marec 2018 13.02
Pogodba Tomaž Klemenc in Hiroši Kunijoši
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Nadzorni odbor slovensko-japonskega projekta NEDO, ki je namenjen vzpostavitvi napredne infrastrukture, pametnih omrežij in pametnih skupnosti v Sloveniji, je v Tokiu izrazil zadovoljstvo z izvajanjem prve in potrdil načrt druge faze projekta, sporočajo z ministrstva za infrastrukturo.

»Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Japonsko še nikoli ni bilo na višji ravni. V prvih desetih mesecih lanskega leta se je blagovna menjava povečala za 16 odstotkov, pri čemer Slovenija na Japonsko izvozi občutno več kot z Japonske uvozi. Projekt NEDO vidim kot vzorčni model sodelovanja med državama, ki bi ga lahko razširili tudi na druga področja. Nekatere nove priložnosti smo že začrtali tudi na tem obisku,« je po srečanju dejal državni sekretar Aleš Cantarutti.

Državni sekretar Klemen Potisek je pri tem izrazil zadovoljstvo, da slovensko in japonsko gospodarstvo sodelujeta in razvijata rešitve za prihajajoče izzive na področju preskrbe z energijo, ki je neposredno povezano s ciljem razogljičenja družbe. V nadzornem odboru projekta NEDO so namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ministrstvo za infrastrukturo (MzI), Eles, japonska razvojna agencija NEDO in konzorcij Hitachi.

Najprej Celje in Maribor

Prva faza projekta NEDO, ki poteka po načrtih, je usmerjena v pametna električna omrežja na območjih distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor. Napredne rešitve, ki jih razvijajo konzorcij Hitachi na japonski ter več podjetij in raziskovalnih inštitucij na slovenski strani, bodo slovenskim odjemalcem omogočile zanesljivejšo dobavo energije in vključevanje razpršenih virov energije (na primer sončne in vetrne elektrarne ter manjše hidroelektrarne).

Nato Idrija in Ljubljana

Druga faza bo usmerjena v pametne skupnosti. Razvoj naprednih rešitev v tej fazi projekta bo osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Njihova implementacija je predvidena v Idriji in Ljubljani, kjer bodo baterije in hranilniki uporabljeni za sistemske rešitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočale napajanje kritičnih uporabnikov. Na teh rešitvah je zasnovano tudi referenčno pametno mesto Kashiwanoha na obrobju Tokia, ki temelji na trajnostnem razvoju, zagotavljanju zdravega in kakovostnega življenja prebivalcem ter ustvarjanju novih delovnih mest.

Povabilo v Ljubljano

V nadaljevanju obiska, ki je potekal na povabilo japonske strani, sta se državna sekretarja srečala tudi z višjim inženirjem, ki je odgovoren za strateško načrtovanje konzorcija Hitachi, Yoshiakijem Ichikawo in se pogovarjala o umetni inteligenci, pametnih mestih, mogoči uporabi in nadaljnjem razvoju tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain), energetske učinkovitosti in o drugih izzivih sodobnih družb. Povabila sta ga na konferenco Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo, ki bo 26. aprila letos v Ljubljani. Ichikawa je povabilo sprejel.

Slovenija bo s triletnim projektom NEDO uvedla napredne rešitve, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema rešujejo v luči trajnostnega razvoja. Slovenski odjemalci bodo dobili višjo kakovost dobave električne energije ter možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami. Partnerski dogovor o vzpostavljanju pametnih omrežij in pametnih skupnosti sta novembra 2016 podpisala Hitachi in Eles, ki projekt tudi koordinira in sofinancira.