Tiskane izdaje
Tema ene od številnih okroglih miz je bil v resolucijo preoblečeni nacionalni stanovanjski program. Udeleženci omizja, ki so bili vključeni v nastajanje programa, so si bili enotni: pričakovali so več - pravi program, ki bi imel levo in desno stran bilance, poleg ciljev torej tudi vire, iz katerih bi financiral uravnoteženje ponudbe primernih stanovanj, lažjo dostopnost ter povečanje kakovosti in funkcionalnosti ter stanovanjske mobilnosti.
Franci Gerbec (Slovensko nepremičninsko združenje Fiabci Slovenija) je priznal, da ima država v teh časih pravzaprav malo manevrskega prostora za investiranje na to področje, zato bo morala pritegniti zasebni kapital. Torej bo morala povečati finančno zanimivost in pravno varnost, korenito spremeniti stanovanjski zakon in preurediti najemna razmerja.
Ena najbolj radikalnih sprememb, brez katere bo program ostal mrtva črka na papirju, je prehod iz sistema neprofitnih najemnin na stanovanjski dodatek. Predlagatelj programa, ministrstvo za okolje in prostor, je v ta namen naročilo študijo o tem, kako oblikovati stroškovno najemnino in kakšni bodo stroški za stanovanjski dodatek. Študijo so pripravili Tone Kožar z Inštituta za nepremičnine, pravnik dr. Lojze Ude in Tomaž Banovec. Ugotovili so, da najemniki z neprofitnimi najemninami zdaj dobivajo skupno 24 milijonov evrov prikritih subvencij, in te bi se morale v prvem koraku najemninske reforme »razkriti« v odločbah, ki bi jih prejeli posamezniki, v drugem pa prelevile v stanovanjski dodatek. Prišlo bi do prerazporeditve, državno subvencijo bi dobili tisti, ki so v resnici potrebni socialne pomoči.
Da se razlika med sedanjo neprofitno najemnino in stroškovno najemnino, ki bi morala biti po Kožarjevih izračunih za dobrih 47 odstotkov višja od današnje, ne more preprosto pretočiti v stanovanjski dodatek, pa so menili lastniki neprofitnih stanovanj, javni in zasebni stanovanjski skladi. Florjan Bulovec, stanovanjski sklad ZPIZ, je pripomnil, da potemtakem skladi še vedno ne bi mogli niti vzdrževati stanovanj, kaj šele nadomeščati ali širiti svojega fonda.
Kjer koli bo že pristala razlika, dejstvo je, da bo treba pozabiti na sedanje neprofitne najemnine in celo na neprofitna stanovanja, ki jih mnogi še vedno jemljejo kot trajno in neodtujljivo pravico, in začeti povsem na novo. Tu pa stališča stroke in uporabnikov trčijo ob politično voljo. Kot je opozoril Lojze Ude, je namreč približno tretjina najemnikov z neprofitno najemnino, ki po nekaterih ocenah do te beneficije niso upravičeni, zelo močnih, med njimi so tudi poslanci, visoki uradniki, politiki. Morda je bila poteza predlagatelja nacionalnega programa, ki ga je zavil v manj zavezujočo resolucijo, povsem taktična, z namenom, da dokument sploh pride skozi parlament. Res je bil namreč sprejet mirno, praktično brez večjih pripomb. Zato pa je pričakovati večje zaplete potem, ko bo vlada predlagala konkretne ukrepe, spremembe zakonov, so si bili enotni udeleženi okrogle mize.
»Smer plovbe je prava,« so pod črto - okolju primerno - ugotovili, »vendar je morje razburkano, čeri pa veliko.«
