Ljubljana – Električno omrežje seže praktično povsod, plinovodi pa ne, tako jih denimo v Kopru sploh ni. Cene plina pa so odvisne tudi od omrežja, ki ga v vsakem mestu upravlja drugo podjetje. Največ zamenjav dobavitelja zemeljskega plina je bilo leta 2012, ko je na trg vstopil Gen-I.
»Trg z zemeljskim plinom se je odpiral počasneje kot trg z električno energijo oziroma se je to zgodilo z zamikom. Tako je leta 2011 dobavitelja plina zamenjalo le 13 gospodinjskih in 84 negospodinjskih odjemalcev. Do velikega porasta števila zamenjav pri gospodinjskih odjemalcih je prišlo leta 2012, po vstopu novega ponudnika, Gen-I, na trg. Leta 2012 je tako dobavitelja zemeljskega plina zamenjalo kar 11.300 odjemalcev, priključenih na distribucijsko omrežje,« so povedali na agenciji za energijo.
V prvem polletju leta 2013 je bil opazen postopen upad števila menjav dobavitelja glede na zadnja meseca leta 2012, v drugem polletju pa sta bila zaznana le dva manjša vala porasta števila menjav. Delež menjav dobavitelja se je na mesečni ravni gibal od 0,1 do 2,4 odstotka vseh odjemalcev, priključenih na distribucijsko omrežje. Leta 2013 je bilo več menjav med negospodinjskimi odjemalci, kjer je dobavitelja zamenjalo 9,2 odstotka odjemalcev. Med gospodinjskimi odjemalci se je za menjavo dobavitelja odločilo 5,1 odstotka odjemalcev. V letu 2013 je dobavitelja zamenjalo skupaj 7265 odjemalcev na distribucijskem omrežju. V prvem polletju letos je ob izrazito negativnih mesečnih trendih dobavitelja zamenjalo 2229 odjemalcev, največ, 1201 menjava, je bila izvedena v januarju. Število menjav se je glede na enako obdobje leta 2013, ko jih je bilo skupaj 5265, močno zmanjšalo.
Konkurenci ne kaže dobro
»Podatki kažejo, da se odjemalci tako električne energije kot zemeljskega plina dokaj hitro odzivajo na razmere na trgu, saj so tudi tržno-promocijske dejavnosti dobaviteljev skladno z razvojem trgov obsežnejše in učinkovitejše. Tudi pri gospodinjskih odjemalcih se je močno povečalo zavedanje, da trg obstaja in s tem tudi možnost izbire dobavitelja električne energije in zemeljskega plina. Podatki o menjavah dobavitelja za leto 2013 in prvo polletje letos pa tudi kažejo, da so se ponudbe dokaj zbližale. Razlike med njimi so očitno premajhne, da bi se za zamenjavo dobavitelja odločilo več odjemalcev in da bi se nadaljevali rastoči trendi iz prejšnjih let. Pomembno pa je tudi to, da se čedalje bolj povečuje tako imenovani fiksni del končne cene oziroma računa. To je v zadnjem obdobju še posebej občutno pri električni energiji, predvsem na račun prispevkov za okolju prijazno proizvodnjo, pojavljajo pa se že težnje za uvajanje novih prispevkov. Tako se zmanjšuje variabilni del cene, ki zajema energijo, in zato se tudi oži prostor za konkurenco med dobavitelji. Te tendence seveda ne kažejo dobre perspektive za nadaljnji razvoj trgov, kar velja tako za Slovenijo kot EU,« še opozarjajo na agenciji za energijo.
Cene odvisne od kraja
V Ljubljani, kjer plinovodno omrežje upravlja Energetika Ljubljana, bi za porabo 800 kubičnih metrov plina na leto pri Gen-I plačali 607,85 evra, pri Adriaplinu 611,65 evra, pri Energetiki Ljubljana 612 evrov, pri Elektru Maribor Energiji plus 612,24 evra, pri Plinarni Maribor in Istrabenz plinih 612,53 evra, pri Petrolu 612,73 evra, pri Domplanu 613,7 evra, pri Komunalnem podjetju Vrnika pa 618,1 evra. Razlika med najnižjo in najvišjo osnovno ponudbo (trgovci imajo zlasti pri elektriki, pa tudi pri plinu večjo ponudbo paketov) tako ne dosega 11 evrov na leto.
Večje razlike so, po primerjalniku rednih ponudb agencije za energijo, med kraji. V Kranju, kjer omrežje upravlja Domplan, so osnovne ponudbe vseh trgovcev v povprečju za 20 evrov nižje kot v Ljubljani, v Mariboru (sistemski operater omrežja ja Plinarna Maribor) pa so cene nižje v povprečju za 25 evrov na leto. Zato pa so ponudbe v Velenju (omrežje upravlja Komunalno podjetje Velenje) dražje za skoraj 130 evrov na leto. V Sežani, kjer omrežje upravlja Petrol, so cene plina »le« za 50 evrov višje kot v Ljubljani.
Trg za gospodinjstva odprt
Trgovci pravijo, da zdaj ni več tako velikih težav pri zamenjavi dobavitelja, kot so bile na začetku. Gen-I še vedno počasi raste, delež drugih novih trgovcev zelo počasi, deleži dosedanjih javnih in napol javnih podjetij pa upadajo. V ljubljanski Elektro energiji tako pravijo, da zagotovijo tudi plin, če to želi kateri od njihovih odjemalcev elektrike. Tako imajo med uporabniki enega večjega kupca in nekaj več kot 200 gospodinjstev.
Medtem ko je pri gospodinjstvih in malih poslovnih uporabnikih trg odprt, pa konkurenco pri velikih odjemalcih, ki porabijo od 55 do 60 odstotkov plina v Sloveniji (letos bo trg velik le 750 milijonov kubičnih metrov plina), po očitkih še vedno krni Geoplin. Proti njemu vodi postopek tudi agencija za varstvo konkurence (AVK). V največjem slovenskem dobavitelju plina pravijo, da z gospodinjstvi, trgovinami, frizerskimi saloni in malimi industrijskimi obrati nimajo nič. Ti lahko kadar koli in zaradi kakršnega koli razloga takoj zamenjajo dobavitelja plina. Polovica velikih odjemalcev ima tudi zaradi varnosti dobav dolgoročne pogodbe, polovica pa jih je že prešla na kratkoročne. V Geoplinu postopka AVK ne komentirajo. Neuradno menijo le, da bi morala AVK zbrati mnenja kupcev plina, ne toliko konkurence, ki z Geoplinom seveda nikoli ne bo zadovoljna.













