V Celju si želijo najdaljšega, v Rogaški Slatini najvišjo

Viseči most sproža burne odzive na družbenih omrežjih, najvišja zgradba v Sloveniji pa je ta teden na gospodarskem ministrstvu.

Objavljeno
27. februar 2018 09.59
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje, Rogaška Slatina – Družbena omrežja so preplavili komentarji o načrtovani gradnji visečega mostu, ki bi v Celju povezal Grajski in Miklavški hrib in bi bil s 505 metri najdaljši na svetu. »Burna debata mi godi, saj kaže, da smo dregnili v živo meso,« pravi avtor, arhitekt Nande Korpnik, ki se skupaj s podjetjem Ponting podpisuje tudi pod projekt v Rogaški Slatini, kjer bi radi postavili 106 metrov visok stolp.

Pogled na Stari grad, pod katerim bo 505 metrov dolg viseči most, bo precej drugačen od današnjega. Občina načrtuje doživljajsko pot čez Splavarski most, prek mestnega parka, Heraklejevega svetišča, čez viseči most na Stari grad. Po legendi naj bi Miklavški hrib in Stari grad v času grofov Celjskih že povezoval usnjeni most, a gre najverjetneje le za eno od zgodb, ki bi jih lahko dobro tržili, če bo občina zagotovila 3,3 milijona evrov, kolikor je ocenjen projekt visečega mostu sto metrov nad tlemi.

Razprave o visečem mostu, ki ga je predstavljal Korpnik, v mestnem svetu sploh ni bilo, se je pa zato bolj vroča vnela na družbenih omrežjih: da bo pokvaril veduto, da Celje prej potrebuje številne druge stvari, da je predrag ... Korpnik v projekt verjame: »Neodvisno od mestnega središča se je vzpostavilo še eno središče na Mariborski in Kidričevi. Kljub temu se mestno jedro bogati, interes pa se širi proti Savinji. Most bi povezal mesto in grad, vidim ga kot generično arhitekturo, ki vpliva na razvoj. Prepričan sem, da bosta z njim mestni park in Savinjsko nabrežje lepša.«

S kritikami, naj raje nazaj zgradijo Kapucinski most, se Korpnik deloma strinja: »Kapucinski most resnično manjka in verjamem, da enkrat spet bo. Če zgradimo visečega, bo Kapucinski še bolj potreben, saj bi bila tam pot do mesta še krajša. Bo pa viseči most spremenil mestno panoramo, zato je prav, da javnost sooblikuje projekt in da opozarja.«

Zgornji del stolpa, ki ga načrtujejo v Rogaški Slatini, bo asimetričen in bo spominjal na kristal. Arhiv Občina Rogaška Slatina

Cilj ni najdaljši

Zdaj je s 494 metri najdaljši viseči most na svetu Charles Kuonen v švicarskem Zermattu, odprt je od julija lani. Celjski bi bil še enajst metrov daljši, a Korpnik pravi, da to ni bil cilj in da so poskušali le logično speljati pot. Po njegovem so viseči mostovi trend: »Na Tirolskem so 406 metrov dolgega odprli pred štirimi leti, najdaljši nemški meri 460 metrov, ideja o mostu oziroma brvi na tem mestu v Celju pa je tudi že precej stara.«

Švicarji so svoj rekorderski most postavili v treh mesecih za 700.000 evrov, turisti pa ga prehajajo brezplačno. Tirolski je bolj primerljiv s celjskim, saj povezuje ostanke srednjeveške utrdbe na eni in trdnjave na drugi strani. Tirolci, ki so za uresničitev zamisli potrebovali deset let in 1,8 milijona evrov, zaračunavajo mostnino. Verjetno bi jo morali tudi v Celju. Most ves čas ne bi mogel biti odprt, pravi Korpnik: »Vsekakor bi ga morali zapreti ob vetru. Gre za adrenalinsko pot, dostop bi moral biti nadzorovan, je pa to zagotovo varno in preizkušeno.« Na celjski občini menijo, da bi dovoljenja lahko dobili v dveh letih, finančne konstrukcije pa še nimajo: »Projekt bi lahko uresničili v javno-zasebnem partnerstvu, lahko bi ga prijavili na evropski razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture.«

Nova najvišja zgradba

Precej dlje so s svojo »visoko« idejo v Rogaški Slatini, kjer so se iskanja turistične atrakcije lotili bolj analitično. »Naredili smo analizo infrastrukture v kraju in ugotovili, da je na zavidljivi ravni. Šele nato smo iskali kaj novega, kar bi bilo generator rasti obiska, ne nazadnje smo turistična občina,« pravi župan Branko Kidrič. Ko so dobili idejo, da bi Rogaški Slatini vrnili ne najvišjo zgradbo, ampak kavarno, ki bi imela razgled na zdraviliški kompleks z zavarovanim parkom, so analizo nadaljevali. Tudi z dronom so preverjali, kako visok mora biti stolp, da se bo videlo vse, kar so želeli.

Tako kot pod celjski most se tudi pod ta projekt podpisujejo Nande Korpnik ter Viktor Markelj in Dušan Rožič iz podjetja Ponting, ki je med drugim projektiralo viadukt Črni Kal. Slatinski stolp, ki so mu zaradi zgodovine kraja dali ime Kristal, bi bil visok 106 metrov, povsem na vrhu je predvideno razgledišče, pod njim kavarna. Zgornji del bo asimetričen in bo spominjal na kristal. Stolp nameravajo postaviti na območju stare glasbene šole, stal pa bi 2,1 milijona evrov. »Začeli bomo izdelavo podrobnega prostorskega načrta, občani bodo lahko dali pripombe. Stolp bi lahko zgradili v treh letih,« pravi Kidrič, ki bo za morebitno sofinanciranje ta teden projekt predstavil na ministrstvu za gospodarstvo.