Tiskane izdaje
Krško – Predvidoma oktobra bo znana prva različica predloga uzakonitve tako imenovanega net-meteringa, ki naj bi gospodinjstvom z namestitvijo majhnih sončnih elektrarn omogočal električno samopreskrbo in skoraj ničelni strošek za električno energijo, povsem zastalo fotovoltaično industrijo pa oživil.
Samopreskrba z elektriko: v petih letih 50.000 mikro sončnih elektrarn
Na sektorju za obnovljive vire energije (OVE) pri gospodarskem ministrstvu so o tej možnosti, kot pravi Andreja Belavić Benedik z direktorata za energijo, razmišljali že ob pisanju novega energetskega zakona: »A zaradi časovne stiske je nismo udejanjili.«
Belavić Benedikova je po včerajšnjem srečanju proizvajalcev OVE v Krškem, ki ga vsako leto organizira Gen-I, za Delo dejala, da bo ministrstvo najkasneje prihodnji teden objavilo poziv za imenovanje predstavnikov energetikov v delovno skupino za pripravo zakonskih sprememb: »Prva različica predloga naj bi bila pripravljena oktobra. Optimistično gledano bo net-metering uveljavljen morda do konca leta.«
Lastni prihranki
V sistemu net-metering bo vgrajena moč mikro sončne elektrarne in s tem proizvodnja le-te omejena zgolj na predvideno porabo gospodinjstva. Elektrarna ne bo vključena v sistem podpore za proizvodnjo iz OVE, naložba (med pet in deset tisoč evrov za elektrarno moči pet kilovatov) pa se bo družini povrnila z velikimi prihranki na računu za elektriko. Gospodinjstvo bo namreč plačalo le morebitno porabo električne energije, ki presega proizvodnjo njihove sončne elektrarne.
»Ljudje bi zaradi cenejše energije vložili lastne prihranke, ki jim danes gnijejo na bankah,« izločitev mikro sončnih elektrarn iz sheme za velike sončne elektrarne s pomočjo net-meteringa močno podpira Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, ki zato pričakuje obuditev slovenske fotovoltaične industrije.
Leta 2012 se je zaradi previsokih starih državnih spodbud inštalirana moč vseh slovenskih sončnih elektrarn povečala za neverjetnih 120 megavatov; letos se bo – zaradi blokade področja z novo podporno shemo – le za pet megavatov. Če bi hoteli slediti trendu v Nemčiji, bi Slovenija na leto morala zgraditi 75 megavatov elektrarn, pravi predsednik združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl: »Dva tisoč mikro elektrarn bi razpoložljivo moč dvignilo za deset megavatov.«
»Zakaj ne bi na strehah hiš v petih letih postavili 50.000 mikro elektrarn?« je optimističen Golob: »Prepričan sem, da se bodo ljudje za to možnost množično odločali čez dve leti.«
