Več držav, več evropskega denarja

Stroka o plinu v jugovzhodni Evropi: »Nehati je treba z mega projekti in se osredotočiti na povezave.«

Objavljeno
14. december 2015 19.50
Gertjan Lankhorst in Boštjan Napast na plinski koferenci,Ljubljana Slovenija 14.12.2015 [Plinska konferenca]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Zemeljski plin bo v Sloveniji zlasti prehodni energent v prometu in delno tudi podpora obnovljivih virom, je na plinski konferenci, ki jo gostita Eurogas in Geoplin, povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek.

»Čestitke vsem udeležencem podnebnega vrha v Parizu za dogovor, ki je izjemno pomemben za usodo človeštva, pa tudi promocija za zemeljski plin,« je dejal Gertjan Lankhorst, predsednik upravnega odbora Eurogasa. Opozoril je, da je od 77 plinskih projektov, pomembnih za Evropsko unijo več kot polovica v jugovzhodni Evropi. Dodal je, da vlade načrtujejo več posegov v trg plina, kar pa ne bi smelo omejiti likvidnosti trgov, saj uporabniki potrebujejo konkurenčen in ne političnega trga.

Klemen Potisek je ocenil, da je varnost in konkurenčnost trga povezana z razvojem infrastrukture, mnogo držav v regiji ima samo en vir plina. Južni in Turški tok sta ustavljena projekta, poteka pa veliko manjših, kar prinaša zbliževanje cen. »Ta trend se bo nadaljeval, moramo naprej proti enotnemu plinskemu trgu, enotnim standardom in oblikovanju novega vozlišča v jugovzhodni Evropi,« je dejal Potisek.

»Vsaka država mora po evropski strategiji imeti vsaj dva, še bolje pa več virov plina,« je povedala Catharina Sikow-Magny iz Evropske komisije. Tudi zato, kot je povedal Michalis Thomadakis iz grške agencije za energijo, jugovzhodna Evropa postaja glavno območje za plinske naložbe, tako za porabo v posameznih državah kot za tranzit plina. Omenil je nove najdbe plina v Romuniji in Kaspijski bazen, ki bi lahko znižale tržne cene plina v regiji. »Vse države imajo načrte plinifikacije, vse gradijo svoje sisteme. V EU bi morali odobriti samo učinkovite rešitve, ki pomagajo v gradnji enotnega evropskega trga,« meni Thomadakis. Dodal je, da je jugovzhodna Evropa zbir majhnih trgov, kjer je treba pozabiti ogromne projekte in končati majhne projekte čezmejnih povezav.

Poraba pada

Ciprian Alic iz romunskega Transgaza je dodal, so predlagali povezovalni plinovod iz Bolgarije, prek Romunije in Madžarske do Avstrije, delajo z ukrajinskimi prijatelji, se pogovarjajo s Slovaki in želijo pomagati Moldaviji pri zagotovitvi energijske neodvisnosti od Rusije. Pierre Vergerio iz italijanskega Edisona je dodal, da mora biti za projekte močna evropska podpora, trgovci s plinom vseh povezav ne bodo zgradili. »Denar prihaja tudi iz sodelovanja. Več manjših držav lahko dobi bistveno več evropskega denarja kot vsaka posebej,« pa je opozoril Jurijs Spiridonovs, latvijski državni podsekretar.

Poraba plina je namreč v vseh državah padla, trgovci nimajo interesa za vlaganja, rešitev pa stroka vidi v učinkovitejši infrastrukturi, ki je bližje potrebam uporabnikov, in novih načinih uporabe plina, tudi za promet. Med vire sodijo poleg plinovodov še terminali za utekočinjen zemeljski plin, odločitev za terminal na Krku bo sprejeta do konca tega leta.