Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija bo uspela na drugem (novembrskem) razpisu za pridobitev 30 odstotkov potrebnih evropskih nepovratnih sredstev za izgradnjo nove proge med Koprom in Divačo, je prepričan minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, garantirati pa tega ne more. Proti koncu štiriurne razprave v pristojnem državonozborskem odboru pa je poslanec Združene levice Franc Trček opozoril, da si ne smemo domišljati, da tudi preostalih 423 izpadlih v prvem krogu v drugo svojih projektov ne bodo izboljševali.
Po živahni razpravi - tudi z običajno, kdo da je kriv, da projekt nove proge Divača - Koper po dveh desetletjih še ni zaključen - so poslanci s sedemnajstimi glasovi soglasno predlagali ministrstvu, "da organizira seznanitev in predstavitev končnega poročila in predlogov s strani predstavnikov OECD/ITF v zvezi z izvedbo projekta nove železniške povezave med Koprom in Divačo" ter da "dvakrat letno poroča" pristojnemu odboru "o poteku aktivnosti za izvedbo" tega projekta. Minister proti takim poročanjem nima zadržkov.
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je o progi razpravljal na predlog Zavezništva naslov točke dnevnega reda pa je bil "Neuspeh infrastrukturnega projekta Drugi železniški tir Koper - Divača pri sodelovanju za pridobitev evropskih sredstev." Predlagateljica Alenka Bratušek je ministra uvodoma vprašala, če se čuti odgovornega za "polom v Bruslju" in pojasnila, da je drugi tir - kot o novi progi vsi govorijo, op. a. - ključen za razvoj Luke Koper, Slovenskih železnic in celotne Slovenije.
Gre za projekt, ki je po njenih besedah za državo nujno potreben, z ocenjeno vrednostjo 1,4 milijarde evrov (z DDV, op. a.), oziroma 52 milijonov za kilometer 27-kilometrske, v glavnem podzemne proge, pa je cena "daleč, daleč previsoka". Alenka Bratušek je povedala, da so se v njeni vladi pogovarjali o 400 do 700 milijonih evrov, da je prepričana, da je 52 milijonov evrov na kilometer najdražja proga na svetu in da Slovenija za 1,4 milijarde nikakor ne bo dobila zasebnega partnerja. (Minister je zablodo o najdražji progi demantiral z dvema avstrijskima sicer dvocevnima železniškima projektoma: en kilometer ene cevi na brennerski progi bo stal 75 milijonov evrov in na progi pod Semmeringom 59 milijonov evrov. Ni pa minister omenil še dražje takisto avstrijske proge pod Golico (Koralpe)).
Minister Peter Gašperšič je v nadaljevanju večkrat ponovil, da bi bilo bolj neodgovorno, kot da so se prijavili že na prvi razpis, če se ne bi prijavili, da je bilo prijavljenih več kot 700 projektov in da se namenoma nismo s to progo prijavljali za denar iz t.i. nacionalne ovojnice (159,7 milijonov evrov), saj bomo tega uporabili za druge projekte, predvsem posodobitve železniških prog na koridorjih. Skrajno neodgovorno bi po njegovih besedah bilo, če bi ves ta denar namenili za progo Koper - Divača, saj bi s tem ogrozili koridorski položaj države.
Peter Gašperšič je (večkrat) ponovil, da je bila slovenska vloga popolna, med štirimi ocenami je bila le zrelost projekta, zaradi še ne pridobljenega gradbenega dovoljenja in odsotnosti finančne konstrukcije, ocenjena kot šibka. Jernej Vrtovec, NSi, je nato navedel, da je EU progo ocenila s 4 točkami glede na pomen projekta, z 2 glede na pripravljenost projekta in s po tremi točkami glede na vpliv in kakovost. Če želi Slovenija dobiti evropska sredstva, mora biti skupna ocena vsaj štiri.
Gradbeno dovoljenje in finančna konstrukcija nista bila pogoj za prijavo na razpis, je poudaril Peter Gašperšič. "Ni pogoj, prinese pa več točk," je opozoril Franc Trček in dodal vsem razumljivo primerjavo: rože na zmenku tudi niso pogoj, ... . In dodal, da se je treba zavedati tekmovalnosti v EU.
Duhove, tudi poslanske, še naprej buri ocenjena vrednost projekta. Minister Gašperšič se je pač trudil razložiti, da gre za oceno, o pravi vrednosti pa bo moč govoriti, ko bodo zbrane zavezujoče ponudbe.
Denarja za progo pa v državnem proračunu ni - zato bo v teh dneh v sodelovanju z OECD pripravljen nabor primernih modelov javno-zasebnega partnerstva. Kateri je najprimernejši naj bi preizkusili pri morebitnih naložbenikih, potem pa naj bi za najprimernejšega z mednarodnim javnim razpisom poiskali zasebnega partnerja. Gašperšič je poudaril, da se vsi zavedajo, da je iskanje zasebnega partnerja dolgotrajno delo, kljub temu pa ne želi delati plana B, ki ga pričakuje poslanka Bratuškova. O alternativi bodo v vladi razmišljali šele potem, če res ne bo moč dobiti zasebnega partnerja.
Minister Peter Gašperšič je ob koncu razprave poudaril soodvisnost naložbe v progo in Luko Koper. Kot je proga pomembna za luko, tako je pogoj za uspeh proge pomemben pretovor v luki. In v Luki Koper je za povečanje pretovora treba narediti še marsikaj.
