Z evropskimi sredstvi v energetsko sanacijo stavb

Ljubljana – Z ukrepi za energetsko prenovo stavb, ki jih predvideva dolgoročna vladna strategija za to področje, bi lahko zagnali za 500 milijonov evrov investicij na leto in dobili 10.000 delovnih mest. To sta ključna argumenta, s katerima dokument podprl minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Nova finančna perspektiva predvideva za področje energetike v letih 2014 do 2020 234 milijonov evrov evropskih sredstev, od tega 186 milijonov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov za obnovljive vire energije in 24 milijonov za razvoj pametnih omrežij. Slovenija se je zavezala, da bo v tem obdobju obnovila 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v javnem sektorju (od tega 3 odstotke stavbnega fonda v uporabi ožje vlade), kar bo stalo 403 milijone evrov ali slabih 45 milijonov evrov na leto. Velik potencial za dosego ciljnih prihrankov energije je tudi zasebni stavbni fond. Do leta 2020 naj bi ga energetsko obnovili četrtino (22 milijonov kvadratnih metrov).

Do leta 2030 bi morali energetsko prenoviti polovico stavb in izboljšati energetsko učinkovitost za 27 odstotkov. Skupna vrednost naložb: 6,7 milijarde evrov (350 do 450 milijonov evrov na leto), od tega tri četrtine v zasebnem sektorju.

Za izvedbo strategije bo po Gašperšičevih besedah vlada sprejela ukrepe in pripravila model financiranja, ki bo omogočil dovolj obsežno energetsko sanacijo javnih in zasebnih objektov. V projekte bo poskušala pritegniti čim več zasebnega denarja, in to skozi mehanizem energetskega pogodbeništva.

Vložek bi se prek davkov in prispevkov v celoti povrnil v proračun

Naložbe v energetsko sanacijo bi zaradi znatnih multiplikativnih učinkov lahko pomagale izvleči Slovenijo iz gospodarske krize, zagnale bi gradbeništvo in oživile kreditno aktivnost poslovnih bank. Za to bi uporabili tudi evropski denar; 115 milijonov evrov nameravajo razdeliti kot nepovratna, 50 milijonov pa kot povratna sredstva. Vložek bi se prek davkov in prispevkov v celoti povrnil v proračun, po energetski prenovi javnih stavb bi se vsako leto za okoli 2 milijona evrov znižali stroški porabljene energije.

Kot je povedal Gašperšič, so na ministrstvu že izdelali smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja (namesto sistema javnih naročil bodo uporabili učinkovitejše energetsko pogodbeništvo), v pripravi pa so tudi smernice za energetsko sanacijo stavb kulturne dediščine. Poleg vrste že sprejetih dokumentov je nared tudi (za zdaj še kadrovsko podhranjena) tehnična pisarna za energetske sanacije stavb javnega sektorja, predvidoma do konca leta pa bodo izdelali prednostni seznam projektov energetskih sanacij stavb ožje države.

Eko sklad bo še naprej subvencioniral gospodinjstva

Udeležence predstavitve je med drugim zanimalo, kako bo strategija spodbudila energetsko prenovo zasebnih stavb, upoštevaje znane težave, ki izvirajo iz ureditve lastništva večstanovanjskih stavb, in kako bo k financiranju »po normalnih pogojih« spodbudila poslovne banke. Poglavitni sistemski vir spodbud v energetsko učinkovitost bo Eko sklad, so izvedeli. Ta bo še naprej subvencioniral gospodinjstva (po okoli 40 milijonov evrov na leto), hkrati pa jim bo ponujal tudi ugodne kredite. Glede na to, da se kar dve tretjini energetskih sanacij zgodi spontano, brez skladovih subvencij, pa je pričakovati, da bodo svojo ponudbo s posebnimi instrumenti še letos dopolnile tudi banke.

Bodoče naročnike energetskih prenov javnih stavb pa skrbi, kako priti do usposobljenega izvajalca, saj sta v Sloveniji trenutno samo dve referenčni in finančno dovolj trdni družbi za tovrstne energetske storitve. Vlada upa, da bodo potrebe spodbudile tudi večjo ponudbo in razširile trg ponudnikov energetskih storitev. Izvajalci se bodo morali združevati in iskati ustrezna zavarovanja, med drugimi naj bi jih ponudila tudi banka SID.