Tiskane izdaje
Ljubljana – »Pripravljenost Rusije, da še naprej preskrbuje Evropo s plinom, je dobra novica,« pravi Gertjan Lankhorst pred plinsko konferenco »Notranji trg zemeljskega plina – kako povečati varnost in konkurenčnost v Srednji in Vzhodni Evropi?« v Ljubljani.
Predsednik upravnega odbora Eurogasa Gertjan Lankhorst pred mednarodno konferenco 14. in 15. decembra v Ljubljani pravi, da še ni bil v Sloveniji, zato se tega zelo veseli. »Ljubljana gosti Acer, kar je mnogo ljudi tudi iz plinskega sektorja usmerilo v Slovenijo. Konferenca za srednjo Evropo je bila že pred dvema letoma v Pragi, bila je zelo uspešna in dobro obiskana, tam pa je padla ideja, da naslednjo organiziramo v Ljubljani,« pravi Lankhorst.
Kdo močneje pritiska na evropski trg, Rusija s plinovodi ali ZDA s svojo ponudbo alternativnega plina?
Najprej, naša dejavnost je nakup in prodaja plina, da se ljudje lahko zanesejo na dobavo plina, ki bo cenovno dosegljiv, in da ga dobijo toliko, kot ga potrebujejo. Trudimo se, da nismo vključeni v nobene politične diskusije, saj to ni naša dejavnost. Na drugi strani vidimo, da plin igra pomembno vlogo v mednarodni politiki. Pri tem je zelo spodbudno, da Rusija še kaže interes za dobavo plina v Evropo po plinovodih, to je pozitivno sporočilo. Kar zadeva ameriški plin, veste, da imajo zdaj zelo skromno dobavo plina v Evropo, a iščejo poslovne priložnosti, odpirajo trg, mogoče bo nastal večji trg za ameriški utekočinjeni zemeljski plin (UZP), vendar bo to bolj srednjeročno. Zdaj je plin iz plinovodov zelo konkurenčen UZP, več pa ko bo UZP na trgu, nižja bo cena plina. Vendar bo treba za to zgraditi plinske povezave iz držav zahodne Evrope do srednje Evrope. Za trgovce s plinom je sicer zelo dobrodošlo, da je več njegovih ponudnikov in več virov, saj to poveča varnost dobav.
Evropska energetska unija zasleduje enak cilj.
To je dober koncept.
Kako napreduje gradnja infrastrukture oziroma plinskih terminalov za UZP?
To je zelo pisana slika. Če pogledate sedanje terminale, je izkoriščena le petina zmogljivosti. Na drugi strani terminalov ponekod primanjkuje, denimo v Grčiji, na Finskem, Hrvaška ga še nima. Tako ne potrebujemo veliko novih terminalov, predvsem je treba bolje izkoristiti obstoječe, nadvse pomembna pa je tudi gradnja plinskih povezav.
Kakšen vir plina je lahko Bližnji vzhod, glede na vojne razmere?
Omenili ste najpomembnejše, vojne razmere. Katar sicer že izvaža veliko plina v Evropo, kar pet odstotkov vse evropske porabe. V Iraku in Iranu imajo ogromne zaloge plina, podobno je tudi v Egiptu, kar je lahko velika priložnost za Evropo. Vendar bi potrebovali zelo močno politično podporo, da bi lahko zdaj ta plin dobavljali v Evropo. V tem trenutku je nemogoče vračunati politično tveganje v njegovo ceno. Energetski projekti so sicer dolgoročni, plin bo ostal v tleh, nekoč, morda čez 50 let, bo lahko prišel tudi z Bližnjega vzhoda, nikoli ne reci nikoli.
V Parizu se medtem veliko organizacij bori, da bi fosilna goriva ostala v tleh.
Slišal sem to teorijo o ogljičnem proračunu, ki smo ga napolnili že čez polovico, vendar so potrebe po energiji na svetu tako velike, da bomo še dolgo potrebovali vsaj nekaj fosilnih goriv. Ne verjamem, da se bo povpraševanje po energentih ustavilo, plin pa je poleg tega najčistejše fosilno gorivo.
Kakšno vlogo na plinskem trgu bi lahko igrala Slovenija?
Slovenija ima precej majhen trg plina, vendar je geografsko v zelo ugodnem položaju, zato lahko igra pomembno vlogo na evropskem plinskem trgu. Če pogledate uspeh na notranjem trgu zahodne Evrope, boste videli, da je to zelo odvisno od razvitosti infrastrukture. Velika Britanija, Nizozemska, Belgija, Nemčija in Francija imajo veliko povezav, tudi čezmejnih. Uspeh odprtega trga je odvisen od razvoja infrastrukture. Pri tem je Slovenija lahko križišče teh povezav. Ne vem sicer, kateri projekti so v načrtu, vendar ima Slovenija lahko pomembno vlogo.
Kdo naj investira v plinske povezave? Trgovci, države, proizvajalci plina ali Evropska unija?
Če pogledate evropsko ureditev, so sistemski operaterji plinskega omrežja podjetja, ki morajo vlagati v infrastrukturo. Ni nujno, da so v državni lasti, lahko so tudi zasebne družbe, vendar imajo tako natančno določene naloge, da je vloga držav zelo pomembna. Ena ključnih nalog vlade je, da se odloči, kakšne so njene ambicije. Če meni, da je pomemben trg, morajo postaviti pravila za likviden, konkurenčen in zanesljiv trg, s temi spodbudami pa bodo prišli tudi investitorji in dobavitelji. Ti morajo dobiti dolgoročne licence. Infrastruktura pa ne more biti odvisna le od njih, treba je zgraditi tudi čezmejne povezave, križišča in podobno.
Pridobivanju plina iz skrilavcev veliko ljudi v Evropi nasprotuje, vendar v več državah, tudi Sloveniji, razmišljajo o takih projektih. Kakšna je prihodnost?
Plin iz skrilavcev ima zelo negativno sliko v Evropi, medtem ko v ZDA več ljudi vidi v teh projektih priložnost in gospodarsko rast. Politične razmere v Evropi so zapletene, ljudje so zaskrbljeni, zato niti ne vemo, kako velike so pravzaprav tukajšnje zaloge plina iz skrilavcev ali peščenjakov. Morali bi biti malo bolj radovedni in pustiti družbam, da vsaj raziščejo, ali so morebitne investicije stroškovno upravičene ali ne. Geološka sestava v Evropi je nekoliko drugačna kot v ZDA, poleg tega so evropski standardi varovanja okolja višji kot v ZDA. Plin iz skrilavcev tako ne bi ogrožal okolja bolj kot njegovo klasično črpanje. V ZDA je sicer na tisoče vrtin, v filmih nasprotnikov plina iz skrilavcev pa vidimo le nekaj tistih, ki imajo težave.
Slišati je, da evropska politika nasprotuje tudi Severnemu toku dve, podobno kot se je zgodilo z Južnim tokom. Propadel je tudi projekt Turškega toka. Brez očitkov poteka le projekt Transjadranskega plinovoda (TAP).
Berem časopise, se pogovarjam s politiki, zato poznam te očitke. Opozoril pa bi, da se proizvodnja plina v Evropi zmanjšuje, ruski pa je blizu, zato ima konkurenčno prednost. Za TAP ni nobenega nasprotovanja, pripeljal bo plin iz Azerbajdžana, kar bo dobro tako za Grčijo kot za varnost preskrbe tega dela Evrope. Dobrodošla je sicer vsa nova infrastruktura, pomembno je, da upošteva tretji energetski paket zakonodaje.
Na drugi poti ruskega plina, skozi Ukrajino, se razmere spet zapletajo.
Nimam dovolj informacij o tem, kaj se dogaja v pogovorih med Gazpromom in Naftogazom, zato tega ne bi komentiral.
Kaj pa boste povedali slovenskim plinskim strokovnjakom in odločevalcem?
Plinski trg potrebuje naložbe, navzočnost močnih igralcev, predvsem pa dopolnitev infrastrukture.
