Za petino izboljšati energetsko učinkovitost

Ljubljana - Slovenija je končno dobila osnutek Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, potem ko je prostorsko ministrstvo z njim kar zamujalo. To je dokument, ki ga od nas zahteva Bruselj. Eden od ciljev je – na leto prenoviti tri odstotke državnih stavb.

Novost v akcijskem načrtu je obveznost, ki jo narekuje že evropska energetska direktiva, namreč, da država vsako leto prenovi tri odstotke površin državnih stavb. Večina drugih ukrepov v tem načrtu, ki jih s sanacijami opravljajo tako v gospodinjstvih, kakor v javnem sektorju, gospodarstvu in prometu, se že izvaja in so vmesni cilji, kakor pojasnjuje MZIP, uresničeni. To naj bi kazalo vrednotenje izvedenih del, po katerem so prihranki energije za 15 odstotkov višji od ciljnega prihranka za leto 2012.

Skladno z evropsko direktivo si seveda tudi Slovenija zastavlja cilj: izboljšati energetsko učinkovitost za petino do leta 2020, že v letu 2016 pa naj bi dosegla 9-odstotni prihranek končne energije z ukrepi za učinkovito rabo energije. Tako bi zasledovali cilj, da bi vse nove javne stavbe bile »skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020«. Sicer pa naj bi do leta 2030 zmanjšali rabo končne energije v stavbah za 15 odstotkov, emisijo toplogrednih plinov do leta 2020 pa kar za 53 odstotkov glede na leto 2005.

S sanacijo do večje konkurenčnosti gospodarstva

Ob razgrnitvi akcijskega načrta napovedujejo tudi dodatne ukrepe za gospodarstvo, saj je jasno, da učinkovita raba energije izboljšuje njegovo konkurenčnost. Potrebna sredstva naj bi se zagotavljala iz zbranih prispevkov za učinkovito rabo energije, kohezijskih sredstev in sredstev Podnebnega sklada.

Ob tem tudi dodajajo, da bodo vsi ti ukrepi »v prvi vrsti ukrepi za hitro gospodarsko rast in izhod iz krize«. Tega odgovora sicer niso zmogli napisati, ko smo jih pred več kakor tednom dni med drugim spraševali, ali je energetska sanacija še vedno razumljena kot protikrizni ukrep, a takrat tudi o akcijskem načrtu več kakor to, da bo v kratkem pripravljen, niso vedeli povedati.

Obrtniki za zaščito domačih proizvajalcev

Kakor meni Janko Rozman, sekretar sekcij gradbincev, kleparjev in instalaterjev-energetikov iz obrtne zbornice, so sredstva, ki jih država zdaj namenja za tovrstne spodbude (kot na primer za stanovanjske objekte Eko sklad) absolutno prenizka, saj to kaže podatek, da se vsi ti razpisi kljub zahtevnim pogojem sodelovanja hitro zaključijo. OZS: »V letu 2014 je bilo v tovrstnih razpisih predvidenih okrog 21 milijonov evrov, kar seveda ne more rešiti ne krize v gradbeništvu, ne energetske krize in ne okolja pred prekomernim onesnaževanjem iz kurilnih naprav.«

Na obrtniški zbornici tudi menijo, da bi lahko država zagotovila bistveno več nepovratnih sredstev za te sanacije, veliko pa bi lahko storila pri zaščiti domačih izvajalcev in podizvajalcev. Odgovori, da tega ne dovoli Evropska unija, po njihovem ne držijo povsem, »saj prav tradicionalne članice EU, naše bližnje in daljne sosede, to počnejo nadvse uspešno«.

Sicer pa tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) poudarjajo, da bi bilo treba bistveno več pozornosti nameniti energetski sanaciji obstoječih objektov, hkrati pa poudarjajo, da bi se morali držati načela nizkoenergijske gradnje v vseh primerih novogradenj. Nasploh pa bi s spodbudami na tem področju lahko dosegli večkratne pozitivne učinke: tudi več davkov in manj dela na črno.