Tiskane izdaje
Ljubljana - Znotraj vladnih limitov pri delitvi proračunskih sredstev po ministrstvih kaže, da za državne ceste tudi prihodnje leto ne bo nič več denarja kot zadnja leta. Novi direktor infrastrukturne direkcije Damir Topolko pravi, da s tem ne more biti zadovoljen.
Očitno se bo nadaljevala stara zgodba, ko so se stvari premikale le tam, kjer je bil soudeležen evropski denar. S to razliko, da bo šlo, kot kaže, po odločitvi države iz leta 2013, le za železniške projekte.
Za cestne projekte so ključni stabilni viri, poudarja Damir Topolko. Gre za večletne projekte, kjer nič ne gre od danes na jutri, tako da bi za pet, šest let v naprej morali vedeti, koliko denarja bo na voljo. Večjih projektov kot so obvoznice ni moč financirati iz sedanjih virov. Z nadomestilom za uporabo cest se letno zbere okrog 140 milijonov evrov, pol gre za ceste, pol za javno železniško infrastrukturo. Za redno in investicijsko vzdrževanje obeh sistemov bi letno potrebovali okrog 350 milijonov evrov.
Še vedno velja, da bi z dvesto milijoni (dodatnih) evrov na leto državne ceste v nekaj letih vendarle spravili na primerno raven. Kar niti ni veliko, meni Topolko, saj gre za infrastrukturo. Vendar tega denarja brez stabilnih virov – recimo bencinskega centa – ni in ne bo.
Evropski projekti
Infrastrukturni projekti, ki jih Slovenija izvaja z evropskim denarjem iz finančne perspektive 2007 – 2013, bodo letos še pravočasno zaključeni. Damir Topolko pa napoveduje, da v tekoči perspektivi takšnega hitenja v zadnjem trenutku ne bo. Da se dela iz prejšnje finančne perspektive fizično zaključujejo vsa naenkrat ni dobro ne z vidika direkcije, ne z vidika investitorja, torej države, ne z vidika izvajalcev, ki delajo tudi na drugih projektih.
Projekti za naslednjo perspektivo so bistveno bolje pripravljeni kot tisti v prejšnjem obdobju, so pa praktično vsi na železniški infrastrukturi. Evropskega denarja pa bo manj: okrog 320 milijonov evrov, od tega 159 milijonov iz programa CEF, preostalo pa iz klasične kohezije. Novi projekti so pripravljeni tako, da bo nekatere moč zaključiti že v prvih letih perspektive, ki se zaključuje leta 2020, izvajanje projektov pa bo možno do leta 2023. Damir Topolko meni, da ni nobenega tveganja, da projekti ne bi bili pravočasno pripravljeni.
Na prvem razpisu za evropska sredstva CEF je bila direkcija uspešna pri dveh projektih: pri tako imenovanem izvlečnem tiru iz koprske luke, kjer je razpis v teku ter pri obnovi proge Poljčane – Slovenska Bistrica, kjer bo razpis objavljen predvidoma oktobra. Sočasno so v infrastrukturni direkciji pripravili še druge projekte posodobitev in zagotovitev ustreznih standardov, začenši z nosilnostjo, na mediteranskem koridorju.
Na tem koridorju se zaključuje projekt na odseku Pragersko – Hodoš, kjer bo povečana nosilnost in elektrificiran še zadnji neelektrificiran del. Potem ostaneta še že omenjeni odsek Poljčane – Slovenska Bistrica in posodobitev odseka Zidani Most – Celje, kjer je projekt praktično pripravljen in v fazi revizije. Pripravlja se razpis in prijava za sredstva iz jesenske ovojnice CEF.
Naslednji v prostor umeščen prostor je vozlišče Pragersko (nosilnost) in projekt navezave na baltsko-jadranski koridor, Maribor – Šentilj, odsek brez ustrezne nosilnosti, ki je v fazi priprave izvedbenih načrtov, v prostor pa se umešča tudi drugi tir Maribor – Šentilj, kar pa bo projekt za neko novo perspektivo. Tu je potem še drugi, veliko bolj razvpiti drugi tir, nova proga med Koprom in Divačo. Damir Topolko pojasnjuje, da je projektna dokumentacija pripravljena, odkupljena je večina zemljišč, zadnje gradbeno dovoljenje pa naj bi pridobili v začetku prihodnjega leta. Težava je, seveda, finančna konstrukcija.
Za železnice je bilo v prejšnji perspektivi počrpanih dobrih 400 milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za nekaj velikih projektov, ki se zaključujejo. Gre za progo Pragersko – Hodoš in nadgradnjo Divača–Koper (68 milijonov evrov od 200 milijonov je evropskega denarja), kjer je zmogljivost že povečana z 9 na 14 milijonov ton. Na koprski tovorni postaji poteka od letošnjega januarja (do predvidoma konca prihodnjega leta) še zadnja etapa D obnove: od skoraj 32 miliojionov evrov vrednosti bo iz kohezijskega sklada priteklo 17 milijonov evrov.
Državne ceste in kolesarske steze
Za posodobitve državnih cest bo Slovenija za 24 projektov predvidoma – nekateri projekti so še v gradnji oziroma niso finančno zaključeni – počrpala 140 milijonov sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj iz perspektive 2007 – 2013. Zgrajenih bo skupaj šest obvoznic (Radlje ob Dravi, Škofja Loka, Gorenja vas, Ilirska Bistrica, Črnomelj in Šmartno pri Litiji), šest rekonstrukcij (Zali Log–Davča, Bača–Dolenja Trebuša, Dolenja Trebuša–Želin, Tolmin–Most na Soči, Malečnik, Pijava Gorica), šest kolesarskih povezav (Vrhnika–Brezovica, Solkan–Plave, Rogaška Slatina–Podčetrtek, Jesenice–Bled, Gozd Martuljek–Jesenice in Porečanka (Parenzana)) in šest izvennivojskih križanj (Murska Sobota, Dobova, Zijavnica, Zgornji Log pri Litiji, Grobelno in Pušenci). Skupna investicijska vrednost teh projektov je 218 milijonov evrov.
Pri zadnjih projektih (na zemljevidu) po nekaterih že teče promet, tudi tam, kjer uporabno dovoljenje še ni bilo izdano. Na največjem, škofjeloški obvoznici, je bila gradnja zaključena, ker pa je sestavni del predor, ki ga je treba še požarno-varnostno preizkusiti, je uradna predaja prometu predvidena v oktobru. Na obvoznicah Šmartno pri Litiji in Ilirska Bistrica ter na kolesarski stezi Solkan – Plave naj bi bila dela zaključena med 15. oktobrom in 15. novembrom.
Pogled v prihodnost ni rožnat. Šesttisočkilometrsko omrežje državnih cest razpada, denar je le za vzdrževanje. Potem ko je bil v začetku lanskega leta omejen promet na petnajstih premostitvenih objektih in potem jeseni še na štirih, sta bila urejena le mostova v Prestranku in čez Socko na cesti proti Velenju.
