Železnice do posla brez izbranega podizvajalca

Ljubljana – Enotno vozovnico kot končno obliko integracije javnega potniškega prometa naj bi v Sloveniji po več kot desetletnih pripravah in prepirih na vseh avtobusih, vlakih in mestnih avtobusih začeli uporabljati najpozneje od konca prihodnjega leta, ko mora biti projekt zaradi evropskega sofinanciranja končan.

Petnajstmesečni rok je zapisan tudi v pogodbi, ki so jo konec junija letos končno podpisali ministrstvo za infrastrukturo in skupino podjetij iz holdinga Slovenskih železnic (SŽ) ter javnih prevoznikov v mariborskem in ljubljanskem mestnem prometu Marpromom in družbo LPP. Za posel sta se potegovala dva konzorcija. Agencija za promet (AzP) in Četrta pot bi projekt izvedla in sistem vzdrževala za 6,97 milijona evrov (brez DDV); SŽ Potniški promet, LPP, Marprom, SŽ in Prometni inštitut Ljubljana pa za 4,76 milijona evrov.

Železnicam uspelo s pritožbo

Na infrastrukturnem ministrstvu so konec lanskega leta po štirih mesecih odločanja izbrali AzP, saj SŽ niso imele referenc za izvedbo naročila. (Pri sedanjem železniškem sistemu je namreč sodelovala Četrta pot, ki ga bo po pogodbi do konca prihodnjega leta tudi vzdrževala.) SŽ so se pritožile in državna revizijska komisija jim je prisluhnila. Drugič je ministrstvo izbralo SŽ, pritožba AzP (in Četrte poti) pa je bila zavrnjena.

Da v SŽ niti ob podpisu pogodbe konec junija niso vedeli, kdo bo delal tehnično plat integracije – in da dejansko niso imeli zahtevanih kompetenc, dokazuje konec letošnjega avgusta podpisani aneks k pogodbi, po kateri bo ta dela opravila družba Imovation, in to za 1,45 milijona evrov brez DDV. V osnovni pogodbi sta bila kot podizvajalca navedena le Pristop, ki bo za trženje in oglaševanje brez DDV zaračunal 153.000 evrov in SRC, ki bo za 123.000 evrov dobavil sistemsko strojno in programsko opremo.

Osnovna pogodba o izvedbi javnega naročila »Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v RS« (IJPP) je vredna 3,7 milijona evrov brez DDV in z davkom 4,49 milijona evrov, pogodba za vzdrževanje, nadgradnjo in podporo IJPP pa 1,1 milijona evrov brez DDV in z davkom 1,32 milijona evrov. Aneks z družbo Imovation, ki bo opravljala »dela, povezana z informacijsko zasnovo sistema« IJPP, je vreden 1,45 milijona evrov brez DDV, kar tri desetine skupne pogodbene vrednosti. Pod obe pogodbi in aneks je na strani ministrstva kot skrbnik podpisan Bojan Žlender.

Zakaj vključitev Imovationa?

Na SŽ zatrjujejo, da so projekt IJPP sposobni izpeljati, vključitev tehnološkega ponudnika pa je bila po njihovih navedbah zahteva ministrstva. Konzorcij okrog SŽ se je pogovarjal z več usposobljenimi podizvajalci, izbral pa najcenejšega. Imovation ima vse potrebne reference, zatrjujejo na SŽ. Pravo vprašanje pa je, zakaj Imovation ni bil naveden že v natečajnem postopku ali vsaj v osnovni pogodbi – in kako so na SŽ lahko določili ponudbeno ceno. Na SŽ poudarjajo, da je Imovation le tehnični podizvajalec ter da so SŽ z lastnimi referencami, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji, izpolnile vse razpisne zahteve in pogoje in tako pridobile posel.

Imovation je z urbano že prisoten v družbi LPP, podjetje je imelo lani več kot 54 milijonov transakcij v javnem potniškem prometu. Večina ji je bila opravljenih s kartico, manjši del pa z mobilnimi telefoni. V SŽ še navajajo, da ima Imovation med referencami tudi več kot 20 milijonov transakcij na področju subvencionirane študentske prehrane, predplačniške mobilne tehnologije in podobno.

Direktorica Imovationa Romana Butolen pojasnjuje, da je družba ekskluzivni nosilec licence za tehnološke rešitve Margento v Sloveniji in širši regiji. Margento, nosilec številnih globalnih patentov iz mobilnih transakcijskih sistemov, je tehnološki ponudnik storitev po vsem svetu, največ pa je prisoten v Jugovzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu.

Sistem urbane povezuje več različnih segmentov – od mestnega in medkrajevnega potniškega prometa, parkiranja in izposoje koles (Bicikelj) do knjižnice in turistične kartice. Imovation je vzpostavil tudi sistem elektroniziranega subvencioniranja študentske prehrane, kjer se uporabljajo večinoma mobilni telefoni; izvajajo tudi različne bonusno-lojalnostne programe. Prek njihovega sistema je na leto izvedenih več kot 70 milijonov transakcij, od tega je sedem desetin vseh transakcij izvedenih v javnem potniškem prometu. Imovation je po navedbah Butolenove med največjimi procesnimi centri v državi.

Kanadčani in DZS

Šestdesetodstotni lastnik družbe Imovation je družba Branch of Imovation iz Saudske Arabije, ki je podružnica matične družbe Imovation iz Dubaja. To je leta 2003 ustanovila skupina Kanadčanov. Ti so še vedno njeni lastniki, 40-odstotni delež ljubljanske družbe Imovation pa ima DZS.

V ljubljansko družbo je Branch of Imovation vstopil leta 2011, ko je odkupil delež od nizozemske družbe Margento B.V., kjer je bil tako kot v Ultri lastnik tudi Gregor Golobič. Margenta je v družbo vstopila leta 2007, ko je delež odkupila od zagorske Ultre. Predhodnica Imovation je bila ustanovljena leta 2001, Ultra je v lastniško strukturo vstopila leta 2004, DZS Bojana Petana pa leta 2008. V izpisih iz sodnega/poslovnega registra se ime Gregorja Golobiča ne omenja, pač pa ime Sama Omerzela kot nadzornika (v letu 2006). Romana Butolen je direktorica od leta 2006.

Ultra in Četrta pot sta bila tekmeca pri urbani. Povezava med železniškimi vozovnicami in urbano do zdaj ni bila mogoča. Avtobusni prevozniki so si zaradi dolgotrajnega uvajanja enotnega sistema pomagali vsak po svoje, vsekakor je Četrta pot poseben sistem, ki ga je začela za JPP razvijati leta 1998, prodala tako trenutno največjemu Avrigu kot tretjemu Alpetourju.

V SŽ poudarjajo, da je sistem IJPP celovit in z urbano, poleg tega ga izvaja isti tehnološki podizvajalec, nima nobene povezave. Po sprejetju standarda IJPP s strani naročnika se bodo sedanji sistemi pri prevoznikih ustrezno prilagodili. V primeru sistemov, ki so dotrajani in ne dosegajo več potrebne funkcionalnosti, pa se predvideva tudi zamenjava.

Milijonski posli z državo

Po Supervizorju je Imovation med januarjem 2008 in oktobrom 2015 iz sektorja države prejel 3,5 milijona plačil: 2,1 milijona evrov od Pošte Slovenije, 647.000 evrov od LPP, 323.000 od MOL, 130.000 od Mestne knjižnice Ljubljana. Z državo in LPP (305.000 evrov med julijem 2010 in oktobrom 2015) sodeluje tudi leta 2007 ustanovljena mariborska Margento R & D, katere lastnik je Margento B. V..

Četrta pot je bila kot zasebno podjetje – največji lastnik je direktor Boris Šolar – vpisana v sodni register marca 1990. Med januarjem 2003 in oktobrom 2015 je družba iz sektorja država prejela skupaj za 7,2 milijona evrov. Kar 1,3 milijona evrov je dobila od obrambnega ministrstva, 447.000 od gospodarskega ministrstva, na seznamu pa so še druga ministrstva, bolnišnice, RTV Slovenija (289.000 evrov).