Tiskane izdaje
Ljubljana - Lani smo v Sloveniji porabili 761 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, letos se bo po napovedi Plinovodov poraba povečala za desetino. V prihodnje stroka vidi priložnost za uporabo zemeljskega plina zlasti v prometu in učinkoviti soproizvodnji elektrike in toplote, plinovodi pa naj bi nekoč prenašali bioplin.
Gospodinjstva pri nas porabijo 12 odstotkov, industrija pa 34 odstotkov plina, zlasti zaradi tega, ker so plinovodno omrežje gradili glede na porabo v industriji, je na plinskem forumu, ki v organizaciji Energetike.NET in Gospodarskega interesnega združenja distribucij zemeljskega plina, povedal Franc Cimerman iz Plinovodov. V Sloveniji je 156 neposrednih uporabnikov (podjetij in distributerjev plina), priključenih na 1.155 kilometrov dolgo prenosno omrežje, ki teče skozi108 občin. Distributerji upravljajo še 4500 kilometrov distribucijskega omrežja, na katerega je priključenih 131.000 odjemnih mest v 82 občinah.
»Delež rabe zemeljskega plina v slovenskih gospodinjstvih je nižji od povprečja EU. V Nemčiji denimo za ogrevanje v gospodinjstvih porabijo kar tretjino vsega plina, je pa največji porabnik tega energenta tudi v tej državi industrija. Še leta 2013 je bilo v Nemčiji na plin priključenih 237.000 novih stanovanjskih enot, med viri ogrevanja pa je bil daleč v ospredju prav zemeljski plin (77 odstotkov vseh ogrevalnih naprav),« je opozoril Urban Odar iz GIZ DZP.
Ceneje in bolj čisto
Gospodinjstva lahko z odločitvijo za sodobne kondenzacijske kotle na plin znatno zmanjšajo rabo energenta in tudi stroške. Ob tem pa bi, kot je povedal Odar, lahko za kar 85 odstotkov zmanjšali še emisije ogljikovega dioksida. Vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan (CEU IJS) Stane Merše je pojasnil, da imajo lahko kondenzacijski kotli na plin tudi več kot 100-odstotne izkoristke, z njihovo uporabo bi lahko rabo energije v primerjavi s kotli na kurilno olje (ELKO) zmanjšali za 23 odstotkov, emisije CO2 pa za 43 odstotkov. »Na trgu pa se poleg plinskih toplotnih črpalk pojavljajo tudi že hibridne toplotne črpalke, ki vključujejo toplotne črpalke zrak-voda in kondenzacijski kotel na plin, ki lahko emisije še dodatno zmanjšajo. Nasploh so toplotne črpalke v vzponu, tako da je na ta račun pričakovati tudi vse večjo rabo plina za ogrevanje,« je povedal Merše.
Boris Vidrih s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je ob tem prikazal, da so vračilne dobe menjave kotlov na kurilno olje najkrajše prav v primeru prehoda na kondenzacijski kotel na zemeljski plin.
Elektrarne v blokih
Merše je povedal, da je zemeljski plin primeren tudi za proizvodnjo vodika za gorivne celice, poleg tega pa najbolj učinkovit energent za podporo obnovljivim virom energije in za povezovanje v sisteme. Presežno elektriko iz sonca in vetra bi ravno tako lahko pretvarjali v vodik, tega pa shranjevali v zemeljski plin ali pa iz vodika in ogljikovega dioksida proizvajali metan (zemeljski plin). Plinski motorji so pa že tako majhni, da bi lahko elektriko in toploto iz plina proizvajali tudi v podjetjih in blokih, v individualnih hišah je težava le višina vložka v sistem samooskrbe.
Promet potrebuje spremembo
V Sloveniji zaradi onesnaženega zraka na leto umre med 2500 in 3000 ljudi. Med letoma 2000 in 2012 se je promet na Lendavski avtocesti povečal za 2,5-krat, je našteval Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj in opozoril še, da kar 80 odstotkov slovenskih občin nima programov varstva okolja. »Zemeljski plin bi moral biti v prometu obvezen,« meni Lipič.
Jurij Vertačnik iz direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je povedal prikazal, da ima zemeljski plin močno vlogo v slovenski energetiki in bo to ohranil tudi v prihodnje, saj je zajet v ciljih posvetovalnega dokumenta o Energetskem konceptu Slovenije (EKS). Na dolgi rok na področju proizvodnje električne energije ta stremi k popolni opustitvi rabe fosilnih goriv, na območjih, kjer je plin dostopen, pa naj bi ohranili njegovo rabo za ogrevanje. Vertačnik je na več pripomb, da bodo plinovodi nekoč prenašali bioplin, odgovoril, da bo treba v tem primeru podelitve koncesij za daljinsko ogrevanje na plin podaljšati še po letu 2020.
Koncept šele konec 2016
Vertačnik meni, da je raba zemeljskega plina nujna v industriji in v prometu, smotrna pa na območjih, kjer je na voljo priključitev na plinovodni sistem. Zemeljski plin namreč ne povzroča tako velikih emisij delcev kot manj kakovostne peči na les, kar je ugodno za mesta. Tako so se za prehod na zemeljski plin odločili tudi v občini Idrija, za 70 kilometrov plinskega omrežja bodo namenili 10 milijonov evrov.
»Do leta 2030 je vse določeno, Evropska unija je sprejela cilje za zmanjšanje emisij, zakaj EKS ne more biti sprejet že marca 2016?« je Vertačnika, ki je omenil, da bo EKS po njegovem mnenju sprejet konec prihodnjega leta, vprašal Peter Novak. Franko Nemac je dodal, da je v Sloveniji treba nekaj narediti z nadzorom kotlov, Merše pa potrdil, da jih je veliko starih tudi 30 in več let, pa ne zgolj v Sloveniji. Lipič je medtem menil, da bo EKS padel izključno zato, ker hočejo vanj poriniti drugo jedrsko elektrarno. Vertačnik je skušal vse pomiriti s tem, da bo janurja sestanek o EKS in da je še vedno odprto, kdaj bo lahko sprejet.
