Tiskane izdaje
Bruselj − Slovenija se tudi v drugi izdaji pregleda stanja na evropskem prometnem področju (EU Transport Scoreboard) uvršča v povprečje EU. Na splošno so v primerjavi z lansko prvo izdajo pregleda stanja države članice dobro napredovale, ocenjujejo v Evropski komisiji.
Letos se je najbolje odrezala Nizozemska z visokimi ocenami v 16 kategorijah, sledijo pa ji Švedska, Finska, Združeno kraljestvo in Danska. Slovenija je visoke ocene dobila na področju zasebnih izdatkov prevoznih podjetij na področju raziskav in razvoja, pri - presenetljivo - zadovoljstvu potrošnikov glede prevoza in glede izboljšanja učinkovitosti na področju varnosti v cestnem prometu, kjer žal kaže, da bodo letošnji rezultati precej slabši. Slabši rezultati pa so bili med drugim pri kakovosti prometne infrastrukture, dokončanju osrednjega omrežja TEN-T za železniške sisteme za visoke in konvencionalne hitrosti ter pri deležu žensk, zaposlenih v prometu.
V sporočilu EK je zapisano, da je evropska komisarka za promet Violeta Bulc dejala: „Pregled stanja za leto 2015 dokazuje, kako dinamičen je prometni sektor v Evropi. Veseli me, da je v primerjavi z lanskim letom prišlo do velikega napredka, na primer pri kakovosti infrastrukture in odpiranju trgov železniškega tovornega prometa."
V EK pojasnjujejo, da je cilj pregleda državam članicam pomagati pri izboljšanju njihovih nacionalnih prometnih sistemov s tem, da izpostavlja področja, ki prednostno zahtevajo naložbe in nadzor. Bolj trajnosten in učinkovitejši promet v Evropi bo prispeval k vzpostavitvi energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, in krepitvi notranjega trga.
Slovenija in okolica
Slovenska železniška infrastruktura je z oceno 3,36 precej pod povprečjem EU (pri 4,38) in v spodnji tretjini, pred Bolgarijo, Poljsko, Grčijo, Hrvaško in Romunijo. (Ciper in Malta nimata ocene.) Pristaniška infrastruktura je z oceno 4,99 tik pod povprečjem EU (5,23) in pred sosednjima tekmicama Hrvaško (4,60) in Italijo (4,47). Letališka infrastruktura je s 4,45 tik pod povprečjem EU (5,07), slovenske ceste pa so z oceno 4,90, presenetljivo, tik nad povprečjem EU (4,88) in pred Italijo (4,26), Madžarsko (4,25) ter za Hrvaško (5,62), Avstrijo, ki je z oceno 6,27 na drugem mestu za, presenetljivo - Portugalsko (6,34).
Slovenski del evropskega cestnega TEN-T omrežja je dokončan - in zato s sto odstotki na vrhu lestvice skupaj z obema državama s Pirinejskega polotoka in Združenim kraljestvom, povprečje EU je 74 odstotkov. Železniško TEN-T omrežje pa je na drugem koncu evropske lestvice (60 odstotkov) z vsega šestimi odstotki tik pred Hrvaško (5 odstotkov) ter daleč za Avstrijo (72) in Italijo (71), na vrhu pa so Združeno kraljestvo (100), Francija (99), Španija in Portugalska (obe s 95-odstotno zaključenim omrežjem običajnih železniških prog TEN-T). TEN-T omrežja hitrih prog se v Sloveniji (in še v desetih državah vključno s Hrvaško in Madžarsko) še nismo lotili, v Belgiji, na Nizozemskem in Finskem je dokončan, povprečje EU pa je 44 odstotkov, pod njim sta tako Italija (41) kot Avstrija (37).
Smrtne žrtve
Po številu smrtnih žrtev na cestah na milijon prebivalcev je bila lani Slovenija z dvainpetdesetimi tik nad povprečjem EU (51), za Avstrijo (51) ter pred Italijo (56), Madžarsko (63) in Hrvaško (73); na vrhu je Malta (24), globoko na dnu za Bolgarijo, Litvo, Romunijo s po 91 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev pa Latvija (106).
V železniškem prometu je Slovenija s štirimi smrtnimi žrtvami na sto tisoč prebivalcev tik nad EU povprečjem (3/100.000), pod katerim so zahodnoevropske (stare) članice in Češka (2/100.000, tudi Italija in Avstrija), medtem ko so nad povprečjem EU poleg Portugalske in Grčije ostale nove članice EU (Madžarska 9, Hrvaška 11/100.000), čisto na dnu pa Litva s 17 smrtnimi žrtvami na sto tisoč prebivalcev.
Presenetljivo zadovoljstvo potnikov
Še tri težje merljivi kazalci, namreč o zadovoljstvu potnikov z mestnim, železniškim in letalskim prometom. Slovenci smo zelo zadovoljni z mestnim prometom (80,4, šesto mesto; EU povprečje 75,5), izjemno zadovoljni z železniškim prevozom (z 82,0 delitev drugega mesta z Estonijo; EU 72,7), zelo zadovoljni pa smo tudi z letalskim prometom (83,4, delitev četrtega mesta z Romunijo), ob tem da so razlike v EU (povprečje 79,4) zelo majhne. Na vrhu je sicer s prednostjo Ciper (88,1), na dnu izrazito Španija (70,4).
