Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Mestna občina si ob 750-letnici mesta postavlja spomenik: vodomet v krožišču na južnem vstopu v mesto. Ker bo stal skoraj 160.000 evrov, gradnja doživlja številne kritike.
Z naložbo občina sledi priporočilom mednarodne ocenjevalne komisije združenja Entente Florale, ki ji je pred dvema letoma podelilo zlato priznanje z željo, naj mesto čim prej dobi vodomet. A ta ima že zdaj, ko iz njega še ni pritekla voda, svoje nasprotnike, pa tudi privržence. Prvi občini očitajo, da si je postavlja predrag spomenik in da bi lahko denar porabila koristneje, po mnenju drugih bo vodni element popestril in olepšal mesto.
Občinski svet je projekt spreminjal kar trikrat. Po prvih ocenah bi fontana stala 65.000 evrov, v drugem predlogu je bila dražja za dvajset tisočakov, zdaj pa bo občina zanjo plačala skoraj 160.000 evrov. Za primerjavo: v Radljah ob Dravi so s 120 tisočaki zgradili povezovalni hodnik in dvigalo v zdravstvenem domu. Ali pa: kako prav bi krajanom Pameč prišel dodaten denar za skoraj 80.000 evrov vredno novo skodlasto streho romarske cerkve sv. Ane, za katero je slovenjgraška občina plačala le sedem tisočakov.
»V obdobju, ko ta del mesta dobiva lepšo podobo, z gradnjo nove srednje šole na lokaciji stare veterinarske postaje, japonskega paviljona, z odprtjem nove restavracije ob Celjski cesti, s prenovami fasad na Glavnem trgu, predvsem pa s precejšnjo prometno frekvenco, menim, da je vodomet, ki so ga svetniki soglasno uvrstili v proračun 2017, prava rešitev. Oblikovna zasnova in konstrukcijski detajli so tehnično zahtevni in izvirni, zato bo vodomet tako v slovenskem kot v širšem prostoru prav gotovo presežek,« je prepričan slovenjgraški župan Andrej Čas.
Po prvih ocenah bi fontana stala 65.000 evrov, v drugem predlogu je bila dražja za dvajset tisočakov, zdaj pa bo občina zanjo plačala skoraj 160.000 evrov. Foto: Arhiv Občine Slovenj Gradec
Gradnja za zanamce
Dela, ki jih po načrtih Studia Uršič izvaja gradbeništvo Merzdovnik, bodo končana konec leta. »Slovenj Gradec je eno najlepših slovenskih mest, zato se ne smemo zadovoljiti s povprečnimi ali celo neuglednimi rešitvami, ki bi bile morda malenkost cenejše, hkrati pa dolgoročno ne bi prinesle želenih učinkov. Objektov, kakršen je vodomet, ki je zdaj edini takšen v bližnji in daljni okolici, ne gradimo za nekaj let, temveč za daljše časovno obdobje,« meni Čas.
Čeprav je stroka že pred leti, ko so izbirali skulpturo za krožišče pri Hoferju, opozarjala, da je treba oblikovati koncept ureditve vseh krožišč v mestu, se to ni zgodilo. Nič manj stihijsko ne urejajo krožišč drugod na Koroškem. V poslovni coni na Ravnah so pred kratkim z zemljo izravnali krožišče, še preden so ga sploh zgradili. V prostor so ga umestili zunaj osi dovodnih cest. Pokazalo se je, da napake ni naredil projektant, saj je krožišče po naročilu občine pravilno umestil na občinsko zemljišče, ker se je občina želela izogniti odkupom zasebnih. Župan Tomaž Rožen je od domačega izvajalca zahteval, naj ustavi dela, in zdaj za krožišče spreminjajo projekt.
Nobenih težav pa ni več z največjim ravenskim krožiščem pri železarni, čeprav so ljudje dolgo potrebovali, da so se ga navadili. Krasi ga jeklena forma viva, ki jo je leta 1981 izdelal Zvonimir Kamenar z Reke. Na Prevaljah so v krožišče postavili skulpturo iz tračnic prevaljske železarne po zamislih domačega arhitekta Boruta Bončine. V Črni na Koroškem je v krožišču Plečnikov spomenik, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Črnjansko krožišče je zagotovo med najbolj opaznimi, saj šest metrov visokega spomenika nihče ne more spregledati.
