Istrabenz poskuša odvrniti upnike od stečaja

Uprava propadlega in močno zadolženega koprskega holdinga Istrabenz je včeraj naredila še zadnjo potezo, s katero bo poskušala upnike odvrniti od predlaganega stečaja družbe.

Objavljeno
10. november 2009 14.47
Vanja Tekavec
Vanja Tekavec
Ljubljana - Uprava propadlega in močno zadolženega koprskega holdinga Istrabenz je včeraj naredila še zadnjo potezo, s katero bo poskušala upnike odvrniti od predlaganega stečaja družbe. Koprskemu sodišču je včeraj posredovala nov načrt finančnega prestrukturiranja družbe, v katerem bankirjem predlaga krajši rok in ugodnejšo obrestno mero za poplačilo posojil, je včeraj povedal predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič.


Spremembe načrta finančnega prestrukturiranja so bile tudi glavna tema v petek prekinjene in včeraj dokončane seje nadzornega sveta Istrabenza, ki ga vodi Janez Grošelj. Včeraj se je namreč iztekel rok, do katerega je morala uprava Istrabenza na koprsko sodišče vložiti zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, o katerih se morajo najpozneje v roku meseca dni izreči še glavni upniki družbe, če bo koprsko sodišče zahtevo Istrabenza dovolilo.

 

Glavni upnik Istrabenza je 19 bank upnic, ki jim koprski holding po dosegljivih podatkih dolguje več kot 800 milijonov evrov. V prvotnem predlogu finančnega prestrukturiranja je Istrabenz predlagal, da bi banke poplačali 100-odstotno do leta 2014, prenovljeni načrt pa je za banke ugodnejši tako pri višini obrestne mere kot tudi pri ročnosti vračanja posojil, je včeraj dejal Topič. To najverjetneje pomeni, da bi banke poplačali še pred letom 2014.

 

Zdaj je na vrsti koprsko sodišče, ki mora prenovljeni načrt finančnega prestrukturiranja posredovati v obravnavo upnikom. V upniškem odboru (koprsko sodišče ga je imenovalo na začetku julija) sedijo predstavniki iz devetih največjih bank upnic, med katerimi so štiri tuje in nekaj domačih. To so banke Bawag, Nova Ljubljanska banka, Kärtner Sparkasse, Abanka Vipa, Hypo Alpe-Adria Bank, Unicredit Banke Slovenija, Volksbank, Gorenjska banka in Nova Kreditna banka Maribor. Zatem bo sledil enomesečni rok, v katerem se bodo upniki izrekli o najnovejšem Istrabenzovem načrtu poplačila dolgov. Po Topičevem vedenju se bo ta rok iztekel okrog 12. decembra, »in takrat bo jasno, kakšne bodo razmere v Istrabenzu«. Kot je znano, je uspeh prisilne poravnave v celoti odvisen od štirih tujih bank upnic, ki so že sredi poletja vložile uradno zahtevo za stečaj Istrabenza. Prisilno poravnavo morajo namreč podpreti upniki, ki imajo v rokah najmanj 60 odstotkov terjatev, medtem ko imajo štiri banke, ki so zahtevale stečaj (Bawag, Sparkasse, Volksbank in SKB banka), 42-odstotni delež terjatev.

 

Če Istrabenz bankirjev ne bo prepričal niti z najnovejšim predlogom finančnega prestrukturiranja, bo najverjetneje sledil stečaj koprskega holdinga. Če seveda ne bo kakšnih presenečenj. Za reševanje propadlega koprskega Istrabenza si namreč prizadeva tudi njegov tretjinski lastnik Petrol, ki ima velike načrte z Istrabenzovo energetiko. »Petrolovega predloga ne poznam, toda pustimo se presenetiti,« je včeraj dejal Topič, ki sicer poudarja, da je »časa zelo malo«.