Izogibanje zaporam

Avtoprevozniki po besedah vodilnih v njihovih zbornicah izgubljajo potrpljenje. »Vsak hip lahko kaj poči,« je dejal eden od njih. Drugi pa upa, da bo svoje člane lahko prepričal, naj za zdaj ne zapirajo cest. Ob besedi »zapora« se seveda vedno zdrznejo vsi, od državnega vrha do običajnih uporabnikov cest. Vendar pa je še možnost, da se temu najbolj nepriljubljenemu športu avtoprevoznikov izognemo.

Vlada, ki je pred časom na presenečenje večine velikopotezno objavila podražitev cestnin za tovornjake in avtobuse za 40 odstotkov in jo prvega julija tudi udejanjila, se je zdaj umaknila. Pod pritiskom prevoznikov, ki takrat niso protestirali, zdaj pa so ugotovili, da jih je podražitev res doletela, je predlagala vnovično pocenitev. S tem seveda dela škodo Darsu, ki lahko kmalu zaide v težave pri odplačevanju velikih avtocestnih dolgov. Vendar očitno drugače ne bo šlo, če hoče minister za promet ohraniti mir na cestah.

Morda ima vlada še nekaj manevrskega prostora z znižanjem trošarin, saj je prav z obljubo o njihovem vračanju tudi izsilila zadnjo podražitev cestnin. Avtoprevozniki sicer zdaj trdijo, da zadevi nista povezani, toda če bi se trošarina za dizelsko gorivo znova spustila vsaj blizu minimalne dovoljene meje, bi morda lahko tudi cestnine ostale malo višje. Pri trošarinah je res težko razumeti vlado, na kakšnih podatkih temeljijo njeni izračuni. Precej informacij je o tem, da se je prodaja dizla v Sloveniji kar opazno zmanjšala, ker je pač zaradi visokih trošarin dražji kot ponekod v sosednjih državah.

Zagotovo pa je hvalevredno vztrajanje ministra Patricka Vlačiča, da tovornjake obdrži na avtocestah in jim ne odpre spet stranskih cest. Vemo namreč, kakšen kaos bi lahko znova nastal na njih. Ena od zbornic sicer kot glavni zahtevi poudarja strožjo kontrolo tujcev in skrajšanje plačilnih rokov. Vendar ne eno ne drugo ni stvar vlade. Prvo ima v rokah policija, ki bi morala delovati po svoji najboljši presoji, drugo pa svobodno tržno gospodarstvo.

Iz sredine tiskane izdaje Dela