Tiskane izdaje
CPM naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave beležilo za 102 milijona evrov terjatev, od tega jih približno 1,4 milijona evrov terjajo zaposleni kot prednostni upniki, in skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke.
Nanje prisilna poravnava ne bo vplivala, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.
Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, je vrednost premoženja mariborske družbe konec septembra lani znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 je znašala okoli 26,5 milijona evrov.
Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec. V petčlanski upniški odbor so bili uvrščeni NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor (NKBM), Petrol in Gorenjska banka, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev.
Prisilna poravnava družbe T-2
Kot je poročala STA, ima mariborska družba T-2 okoli 238 milijonov nezavarovanih, zavarovanih in prednostnih terjatev. Tamkajšnje okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave nad družbo začelo 13. januarja, za upraviteljico pa je imenovalo Mileno Sisinger.
Za člane devetčlanskega upniškega odbora je sodišče imenovalo družbe Gratel, Telekom Slovenije, Lokainvest, Mobitel, Nokia Siemens Networks iz Finske, Smart com in AB SAT iz Francije ter Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas) in državo.
Kot je razvidno iz dopolnjenega predloga za začetek prisilne poravnave, nezavarovane, zavarovane in prednostne terjatve do družbe znašajo okoli 238 milijonov evrov. Dolg do Nove Ljubljanske banke, ki ima terjatve zavarovane z ločitveno pravico, znaša 124,8 milijona evrov.
Dolg do Gratela znaša skoraj 75,9 milijona evrov, do Telekoma Slovenije 10,4 milijona evrov, do družbe Lokainvest 7,7 milijona evrov, do Mobitela 2,5 milijona evrov, do Sazasa dva milijona evrov, do Nokie Siemens Networks iz Finske 1,9 milijona evrov, do Smart coma dober milijon evrov, do države dobrih 840.000 evrov in do družbe AB SAT iz Francije dobrih 820.000 evrov.
S prisilno poravnavo se bo T-2 skušal razdolžiti za več kot 100 milijonov evrov. Družba je sicer svojim upnikom ponudila 34,6-odstotno poplačilo terjatev v naslednjih osmih letih.
30. septembra leta 2010 so bili lastniki T-2 družbe Zvon Ena Holding (95,2 odstotka), Finetol (3,4 odstotka), Krekova družba za storitve (0,6 odstotka) in mali delničarji (0,8 odstotka).
T-2 je pomemben kamenček v mozaiku zgodbe o finančnih poslih Mariborske nadškofije, ki močno razburja javnost in Vatikan, saj naj bi bila nadškofija s svojimi podrejenimi družbami, med njimi Zvon Ena Holding, zadolžena za več sto milijonov evrov.
