Izvoz blaga in storitev gonilo gospodarstva

V prvem četrtletju 2015 je slovensko gospodarstvo v transakcijah s tujino ustvarilo 605 milijonov evrov presežka ali 6,8 odstotka BDP.

Objavljeno
30. junij 2015 13.16
vidic MEJA
A. S., Gospodarstvo
A. S., Gospodarstvo
Ljubljana - Slovenski statistiki so izračunali, da se je niz četrtletij z visokim presežkom (neto posojanje) v transakcijah s tujino je nadaljeval tudi v prvem četrtletju 2015. Celotno gospodarstvo je ustvarilo presežek v višini 604,6 milijonov evrov ali 6,8 odstotka BDP (prejšnje četrtletje 418,4 milijonov evrov ali 4,4 odstotke BDP). V primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta se je presežek povečal za 19,7 odstotkov.


Slovensko gospodarstvo beleži visok presežek že več četrtletij, prehod od četrtletij oziroma let s primanjkljaji do let z visokimi (tudi rekordnimi) presežki pa se je začel z letom 2010. V vseh letih je presežek temeljil na menjavi blaga in storitev s tujino. Tako je bilo tudi v prvem četrtletju 2015; presežek na računu blaga in storitev je bil enak 772,7 milijonov evrov ali 8,7 odstotka BDP (prejšnje četrtletje: 769,8 milijonov evrov ali 8,2 odstotka BDP). Na presežek s tujino so v prvem četrtletju 2015 pozitivno vplivali še transferji kapitala (presežek so povečali za 40,2 milijona evrov ali pol odstotka BDP), vpliv primarnih dohodkov (70,1 milijon evrov ali 0,8 odstotka BDP) in tekočih transferjev (147,0 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP) pa je bil negativen.

Nefinančne družbe

Na primanjkljaj/presežek celotnega gospodarstva v transakcijah s tujino pomembno vpliva poslovanje sektorja nefinančnih družb. V letih pred gospodarsko krizo je bila investicijska aktivnost nefinančnih družb v precejšnji meri financirana z viri iz tujine in je zato vplivala tudi na velikost primanjkljaja celotnega gospodarstva. V zadnjih letih pa je na visok presežek na računu blaga in storitev vplivala predvsem izvozna usmerjenost nefinančnih družb, ugotavljajo v slovenskem statističnem uradu.

Primanjkljaj je običajen za sektor nefinančnih družb, ker podjetja svoje investicije ne financirajo zgolj z lastnimi sredstvi, vendar je gospodarska kriza (in njene posledice) vplivala na poslovanje nefinančnih družb do te mere, da so vsa leta od 2011 dalje zaključile s presežkom (v letu 2014 je znašal 722,4 milijonov evrov). Po prvi oceni so nefinančne družbe v prvem četrtletju 2015 zabeležile primanjkljaj v višini 9,9 milijonov evrov, kar je prvič po prvem četrtletju 2012 (prejšnje četrtletje: presežek v višini 233,4 milijonov evrov). Stopnja investiranja nefinančnih družb (ta odraža razmerje med bruto investicijami v osnovna sredstva in bruto dodano vrednostjo) je bila v prvem četrtletju 2015 enaka 23,9 odstotkov (prejšnje četrtletje: 23,6 odstotkov).

Finančne družbe

Finančne družbe so leto 2014 zaključile s presežkom 1.159,7 milijonov evrov, ki je bil deloma posledica novih dokapitalizacij bank v zadnjem četrtletju (Abanke in Banke Celje v višini 351,7 milijonov evrov). V prvem četrtletju 2015 so finančne družbe ustvarile presežek v višini 189,8 milijonov evrov ali 2,1 odstotka BDP (prejšnje četrtletje: 681,3 milijonov evrov ali 7,2 odstotka BDP).

Država

Dokapitalizacije bank so zavedene kot kapitalski transferji sektorja države sektorju finančnih družb, zato vsaka transakcija poveča primanjkljaj sektorja države za isti znesek kot poveča presežek finančnih družb. Dokapitalizacije bank so enkratni transferji, ki v zadnjih letih občutno vplivajo na višino primanjkljaja države (zadnji sta bili že omenjeni dokapitalizaciji Abanke in Banke Celje). V prvem četrtletju 2015 ni bilo enkratnih transakcij; primanjkljaj sektorja države je bil enak 420,4 milijone evrov ali 4,7 odstotka BDP.