Janković prodal vse delnice

Ljubljana/Beograd/Bruselj – Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković je danes prodal svoje delnice v družbi londonskemu skladu tveganega kapitala Altima Global Special Situations Master Fund, ki za delnico ponuja 41.000 tolarjev. Kot je Janković novinarjem dejal po sklenitvi posla, se je "prodaja po tej ceni izkazala kot dobra priložnost, saj bi še prejšnji teden za delnico dobil 35.000 tolarjev".

O razlogih za dokončen umik iz lastništva Mercatorja je Janković povedal, da je že leta 1998, ko je kupoval delnice družbe po ceni 5800 tolarjev in je le malo ljudi verjelo v njen uspeh, napovedal, da se bo iz družbe umaknil, ko bo cena delnice presegla 38.500 tolarjev.

Malim delničarjev ta ponudba, kot je ocenil, omogoča možnost dobrega izhoda, ki jim je doslej še nihče ni ponudil in dodal, naj se sami odločijo, kaj bodo z delnicami storili. Z denarjem od prodaje delnic namerava kupiti delnice podjetja, v katerem vidi svojo prihodnost. Natančnejših informacij o tem ni želel razkriti, povedal je le, da se nakazujejo zanimive možnosti.

Na novinarsko vprašanje, ali bo sprejel ponudbo za službo v Altimi, je odgovoril, da so mu ponudili mesto svetovalca za trgovino, vendar je zanikal, da bi lahko postal vodja trgovske verige, saj je Altima sklad. V luči ugibanj o povezavi britanskega kapitala s srbskim preko poslovnežev Miroslava Miškovića in Milana Beka pa je Janković izrazil trdno prepričanje, "da tukaj te zgodbe ni".

Mercatorjeva delnica čez 45.000 tolarjev

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je tečaj delnic Mercatorja danes prebil psihološko pomembno mejo 45.000 tolarjev. Posli so se sklepali tudi po 45.299 tolarjev, enotni tečaj pa je ob koncu trgovanja znašal 44.020 tolarjev, kar je za 4,3 odstotka več kot v četrtek.

Celoten promet z delnicami Mercatorja je dosegel 5,2 milijarde tolarjev, po 41.000 tolarjev, kolikor za delnice Mercatorja ponuja britanski sklad Altima, pa je bil opravljen le en posel v svežnju, pri katerem je lastnika zamenjalo 34.027 delnic. "Najverjetneje je omenjeni sveženj prodajala Electa," je ocenil borzni posrednik Jani Javornik iz Gorenjske borznoposredniške družbe.

Na Ljubljanski borzi je danes lastnika zamenjalo 121.883 Mercatorjevih delnic, kar je 3,8 odstotka vseh delnic te družbe, ki kotirajo na borzi. Današnjo rast Mercatorjeve delnice je po oceni Javornika sprožila odločitev "prijateljev" Pivovarne Laško in Istrabenza. "Ti so se postavili na nakupno stran, da bi preprečili 'čredno' prodajanje malih delničarjev Altimi po 41.000 tolarjev za delnico," je ocenil.

"Če bo Altima zvišala svojo ponudbo, se lahko tečaj delnic Mercatorja še okrepi," je še menil, v nasprotnem primeru pa naj bi bila po njegovi presoji 45.000 tolarjev dobra izstopna cena, saj ne gre za prevzem.

Združenje malih delničarjev bi se pogajalo

Vseslovensko združenje malih delničarjev je male delničarje Mercatorja pozvalo, naj se v okviru združenja povežejo in združijo svoje interese. Če bodo mali delničarji pokazali zanimanje in voljo, v združenju načrtujejo oblikovanje pogajalske skupine, ki naj bi si prizadevala doseči maksimalno ceno delnice, so sporočili iz združenja.

Usklajeno delovanje malih delničarjev je, kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik združenja Kristjan Verbič, edina možnost za dosego optimalnega rezultata, saj kaže, da je v "dogajanje vpletenih več interesnih skupin, z željo po pridobivanju oz. povečevanju lastniškega deleža, kar malim delničarjem lahko koristi".

V združenju ocenjujejo, da je v primeru Mercatorja s prodajo delnic smiselno počakati, zato delničarje opozarjajo pred prenagljenimi odločitvami ter različnimi "dvomljivimi ponudbami, ki se v takšnih okoliščinah praviloma razmahnejo".

Bruselj preučuje primer Mercator

Evropska komisija je konec marca prejela dopolnjeni odgovor slovenskega ministrstva za gospodarstvo v primeru Mercator, so potrdili na sedežu komisije v Bruslju. Odgovor bo komisija preučila in se nato odločila o utemeljenosti pritožb glede domnevne nedovoljene državne pomoči pri prodaji deležev v Mercatorju. Če bo komisija ugotovila, da sta pritožbi utemeljeni, bo sprožila uradno preiskavo. Kdaj se bo to zgodilo, v Bruslju niso želeli napovedati, ni pa izključeno, da "še pred poletjem".

Janković zanikal, da bi stal za ponudbo Altime

Janković je v včerajšnji oddaji Trenja na Pop tv še enkrat zanikal, da bi stal za ponudbo Altime, saj nima toliko kapitala, da bi lahko kupil ta delež. Svojo trditev je podkrepil z dejstvom, da tudi januarja letos ni imel niti tretjino potrebnega kapitala za takrat predlagano dokapitalizacijo.

"Altima je prišla v Slovenijo pred enim letom, ko sem še bil na funkciji, znova so me poiskali, ko sem bil v Londonu," je dejal in dodal, da jim je svetoval, naj se odločijo za naložbo v Mercator, saj gre za najboljše slovensko podjetje z najboljšimi razvojnimi možnostmi.

Janković je Britancem predlagal, naj "zadevo izpeljejo na ta način", dajo ponudbo, podkrepljeno z bančnim poroštvom. Če želi kdo ponuditi več, naj to stori, je dejal nekdanji predsednik uprave Mercatorja v televizijski oddaji.

"To potezo sem naredil, ker nisem hotel špekulirati, takrat se mi je zdela cena dobra, nisem čakal, da bo narasla. Kaj bodo naredili mali delničarji, ne vem, to je druga stvar," je dejal in dodal, da se je prvič v Sloveniji zgodilo, da je nekdo za manjšinski delež že prevzete družbe dal javno ponudbo. Kot je povedal, se bo čez 14 dni odločil, kaj bo počel. Altima mu je namreč ponudila položaj svetovalca za trgovino na območju jugovzhodne Evrope.

Bavčar: Problematičen način prihoda britanskega sklada

Prvi mož Istrabenza Igor Bavčar je zatrdil, da je njegova družba v Mercatorju dolgoročni investitor, ki podpira upravo Mercatorja pri njenih načrtih. Po njegovem mnenju je problematičen način, kako je britanski sklad prišel na slovenski trg. Nakupi mimo borze po njegovem mnenju zbujajo določene dvome.

Šrot: Janković izrabil svoj položaj

Tudi Pivovarna Laško je dolgoročni investitor, ki ima čiste in jasne namene, da družba raste, je zatrdil predsednik uprave podjetja Boško Šrot. Ponudnik ni angleški sklad, saj prihaja s Kajmanskih otokov, kar pomeni, da ni podvržen regulativi EU, zato gre za špekulacije, je bil prepričan. Zelo sporno se mu zdi tudi to, da je Janković pred meseci kupil delnice po 38.000 tolarjev, zdaj pa jih namerava prodati po 41.000, saj naj bi s tem izrabil svoj položaj.

Janković je odgovoril, da delnic, ki jih je kupil ob dokapitalizaciji, ne prodaja, saj te sploh še niso izdane, sicer bi tudi to storil. Sicer pa je sam mnenja, da v ozadju ponudbe Altime ne stojita srbska poslovneža Milan Beko in Miroslav Mišković, ki naj bi se po poročanju medijev zanimala za Mercator.

Bavčar pogreša podporo države

Bavčar je povedal, da v Sloveniji pogreša podobno podporo države ključnim slovenskim podjetjem, kot so je deležna podjetja v Srbiji. Pri tem je navedel primer zapletov v zvezi z njihovim podjetjem Grand Prom, kjer so doživljali velike pritiske, grozijo jim celo z blokado njihovega blaga.

"Slovenija je daleč od tega. Mi se prepiramo v Bruslju med sabo, enotnosti pa pri nas ni. Ključna slovenska podjetja v tujini težko uspejo zaradi dnevnih prepirov med pozicijo in opozicijo," je v Trenjih povedal Bavčar, ki napredek slovenskih družb vidi le v širjenju na tuje trge.

Janković predstavil neznane dogovore med Pivovarno Laško, Istrabenzom in tedanjo upravo Mercatorja

Janković je v oddaji na Pop tv omenil tudi doslej javnosti neznane dogovore med Pivovarno Laško, Istrabenzom in takratno upravo Mercatorja o skupnem oblikovanju prevzemne ponudbe, kar je potrdil tudi Bavčar, a dodal, da je bil za neuresničitev dogovora kriv prav Janković, ki naj bi že naslednji dan večino delnic v lasti uprave Mercatorja prodal Beku. Janković se s tem ni strinjal in Bavčarju očital, da so ga, potem ko je v Mercator na mesto KD Group kot lastnica vstopila Pivovarna Laško, iz posla izključili ter se sami začeli dogovarjati z Bekom.

Dinkić: “Tudi Srbi lahko kupujejo podjetja po Sloveniji, če Slovenci kupujejo podjetja v Srbiji”

"Če imajo srbski poslovneži denar, da kupujejo podjetja v Nemčiji, Sloveniji, Italiji ali kjerkoli drugje, lahko to samo pozdravim. Kajti napočil je čas, da odidemo izven meja naše države in postanemo lastniki nekaterih podjetij. Ne vem, kaj se bo zgodilo okrog Mercatorja in o tej zgodbi nisem na tekočem. Vendar je povsem normalno, da tudi Srbi lahko kupujejo podjetja po Sloveniji, če Slovenci kupujejo podjetja v Srbiji," besede srbskega ministra za finance Mlađana Dinkića danes povzema beograjski dnevnik Večernje novosti v svoji spletni izdaji.

Dinkića so povprašali, ali pozna podrobnosti sestanka premiera Vojislava Koštunice in lastnika Delta holdinga Miroslava Miškovića, ki se omenja kot eden od potencialnih kupcev slovenskega Mercatorja. Na vprašanje, ali to pomeni, da Mišković lahko računa na podporo vlade v celotnem poslu, Dinkić odgovarja, da lahko pričakuje moralno podporo vlade, tako kot vsi drugi, ki želijo vlagati v tujini.

"Vsak prihod Srbije na druga tržišča je dober za Srbijo," meni Dinkić in dodaja: "Če bi Srbi kupili Mercator, bi to pomenilo, da bi imeli večji izvoz srbskega blaga in tako bi bilo na njihovih policah več srbskih prehrambenih in drugih proizvodov."

Dinkić "ne verjame", da bi lahko nastala trgovinska vojna med Slovenijo in Srbijo spričo tega, da Slovenci niso preveč navdušeni nad napovedmi nakupa. "Tu gre za čisti posel," meni srbski minister. Če ves postopek poteka po zakonu in na pregleden način in če je prevzem "fer", potem ni razloga, da bi se kdorkoli jezil.

"Mi smo dovolili Slovencem, da tu zgradijo trgovski center, zakaj potem ne bi dovolili našim, da kupijo v Sloveniji, na Hrvaškem ali v drugih državah. Komercialna banka, denimo, zdaj vstopa na trg BiH. To je normalno. Kajti če se mi zavzemamo za neposredna vlaganja, s katerimi bi pospešili naš razvoj, bi verjetno tudi Sloveniji ustrezale neposredne investicije iz Srbije," Dinkića povzemajo visokonakladne Večernje novosti.

Beograjski dnevnik Blic v današnji številki pod naslovom Meracatorjeve delnice pretresajo Slovenijo povzema dogajanje okoli sprememb v lastništvu Mercatorja. Medtem ko večina sogovornikov slovenskih medijev trdi, da za Altimo stojita Mišković in Beko, pa vir Blica zatrjuje, da Altima ne kupuje Mercatorjevih delnic za Beka, še posebej pa ne za Miškovića.

"Med Altimo in Bekom sta kot posrednika še dva investicijska sklada, prek katerih bodo delnice prišle do Beka in potem do Miškoviča," pravi vir Blica, ki je blizu Milanu Beku.