Tiskane izdaje
Ljubljana/Bruselj - Predsednik vlade Janez Janša se je danes o sporni srbski noveli o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih republik SFRJ po telefonu pogovarjal s srbskim premierjem Mirkom Cvetkovićem. Opozoril ga je, da takšna uredba in njeno izvajanje predstavljata velik problem za Srbijo tudi z vidika njenega približevanja Evropski uniji.
Srbski predsednik vlade Mirko Cvetković je premierju Janezu Janši dejal, da osebno ni seznanjen s podrobnostmi omenjene uredbe. Zagotovil pa je, da jo bodo v čim krajšem času preučili in slovensko stran o tem tudi obvestili, so v sporočilu za javnost zapisali v kabinetu premiera Janše.
Rupel pričakuje zamrznitev sporne uredbe
O sporni uredbi pa se je v Bruslju s kolegom Vukom Jeremićem pogovarjal tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Rupel po srečanju z Jeremićem pričakuje, da bo nova srbska vlada novelo uredbe zamrznila.
"Govorila sva predvsem o nasledstvu, o nekaterih indicih oziroma grožnjah, da bi naše firme v Srbiji lahko bile prizadete zaradi uredbe, ki je, kot razumem, še zadnja gesta prejšnje vlade, utemeljena na zakonodaji iz začetka leta, zoper katero je Slovenija že protestirala," je Rupel povzel pogovor z Jeremićem ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.
"Kolega Jeremića sem opozoril na ta problem in on je rekel, da je problem rešljiv, in sicer razume, da bodo postopki zamrznjeni, dokler ne bomo sklenili dogovora med vladama Srbije in Slovenije," je po srečanju pojasnil minister Rupel.
"Upam, da se bo ta stvar, potem ko smo alarmirali vse, ki so pristojni, uredila brez večjih težav," je poudaril minister. "Gre za to, da poskušamo razjasniti določene pojme. V realnem življenju se za zdaj ni zgodilo še nič slabega, nič nepopravljivega, a je prav, da probleme, ki se postavljajo in ki jih nekateri napihujejo, rešujemo sproti," je poudaril.
Med Srbijo in drugimi državami naslednicami, tudi Slovenijo, po ministrovih besedah sicer obstaja mehanizem vzajemnosti in slovenska vlada je maja izpolnila svojo obvezo. "Kar zadeva pravne akte, je tako Slovenija zavarovana, mislim pa, da je zavarovana tudi politično, še posebej zdaj, ko se stvari razpletajo ugodneje kot kdaj koli prej," je menil.
Minister je v Bruslju tudi poudaril, da to vprašanje ni primarna odgovornost zunanjega ministrstva. "Vedeti je treba, da gre za zadeve, ki niso primarna odgovornost zunanjega ministrstva, ampak ministrstva za finance in visokih predstavnikov za nasledstvo, v našem primeru Pogačnika," je povedal.
Srbski veleposlanik se vrača v Ljubljano
Minister je že zjutraj ob prihodu na zasedanje povedal, da ukrepi srbske vlade "niso najbolj prijazni do Slovenije oziroma so v nasprotju s sukcesijsko pogodbo". "Reševanje problematike lastninjena oziroma privatizacije tako, da se preprosto nekaj podržavi, se mi zdi napačno in v nasprotju s tistim, kar smo se dogovorili," je poudaril.
Minister Rupel je o tem danes govoril tudi na zasedanju zunanjih ministrov EU, ker meni, da je "to pomemben preskusni kamen nove srbske politike". Ob koncu srečanja je še povedal, da sta z Jeremićem "izrekla nekaj lepih besed o izboljšanju odnosov". "Kot razumem, se srbski veleposlanik vrača v Ljubljano," je dejal.
Slovenska protestna nota Srbiji
Državni sekretar Matjaž Šinkovec je danes na pogovor poklical začasno odpravnico poslov veleposlaništva Srbije v Ljubljani Aleksandro Stanković in ji izročil protestno noto. V njej MZZ izraža protest zoper novelo uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij, ki imajo sedež na ozemlju nekdanjih republik SFRJ.
Slovensko zunanje ministrstvo je v noti izrazilo protest zoper novelo uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij, ki je bila objavljeno v srbskem uradnem listu 20. junija letos, in zahtevalo, da srbska vlada zamrzne njeno izvajanje.
Kot je izpostavil Šinkovec, ministrstvo ugotavlja, da so določbe uredbe, še posebej njen 2.a člen, v nasprotju z določbami priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva.
Državni sekretar je ponovil predlog Slovenije, naj srbska stran v skladu s poslovnikom čimprej skliče naslednje zasedanje stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov držav naslednic. Zahteval je tudi čimprejšnji odgovor na današnjo izročeno protestno noto ministrstva, so sporočili z MZZ.
GZS: Izvajanje srbske novele uredbe o zaščiti premoženja škodljivo za slovenska podjetja
GZS poziva pristojne slovenske institucije, da zaščitijo premoženje slovenskih gospodarskih subjektov v Srbiji in skupaj s srbskimi organi poiščejo rešitev nastalega političnega problema. Novela uredbe o zaščiti premoženja, ki jo je srbska vlada sprejela junija, po mnenju GZS škodi gospodarskemu sodelovanju med državama.
"Izvajanje novele uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik bo nekaterim slovenskim podjetjem povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo," so poudarili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in dodali, da bo "uredba posledično negativno vplivala tudi na siceršnje gospodarsko sodelovanje med državama, na obseg investicijske dejavnosti podjetij, na obrestne mere...".
Srbija je za slovensko gospodarstvo pomemben trgovinski in investicijski partner. Gre za deseti največji izvozni trg za slovensko blago in za zelo atraktivno investicijsko lokacijo. Lani je skupna blagovna menjava med državama presegla 1022 milijonov evrov pri čemer je 670 milijonov evrov odpadlo na slovenski izvoz v Srbijo.
Politične igre ne smejo ogroziti gospodarskega sodelovanja
Slovenske neposredne investicije v srbsko gospodarstvo so lani dosegle skoraj 1,2 milijarde evrov, s tem pa je Srbija prehitela Hrvaško in postala najzanimivejša investicijska destinacija slovenskih podjetij. Na srbskem trgu aktivno deluje prek 400 podjetij, ustanovljenih pretežno s slovenskim kapitalom.
"Obseg gospodarskega sodelovanja je tako velik, da pričakujemo, da bo slovenska vlada z največjo mero resnosti pristopila k razrešitvi nastale situacije in sprožila vse potrebne postopke, da zaščiti premoženje slovenskih podjetij na območju Srbije. Dejstvo je, da 'politične igre' dveh držav ne smejo ogroziti gospodarskega sodelovanja in mu povzročati škodo," so navedli v GZS.
GZS bo še posebej pozvala Srbsko gospodarsko zbornico, s katero odlično sodeluje, da opozori srbsko vlado in pristojne institucije, da sprejeta uredba ni v skladu z mednarodnim pravnim redom in dobrimi poslovnimi praksami. Kot so opozorili, naj tudi "zato v interesu srbskega gospodarstva zahteva, da se sporna uredba razveljavi".
Z evidenco o oškodovanih podjetjih sicer razpolaga Sklad RS za nasledstvo, so še sporočili iz GZS.
