Javnost čaka

Pahorjevi vladi je treba priznati, da dela v izjemno težkih okoliščinah. Toda strinjati se moramo tudi s kritikami - pogosto mečka in ne ukrepa optimalno. Čas je, da potegne črto in reševanje krize v resnici prizna kot prvo prioriteto.

Objavljeno
09. marec 2009 21.44
Mija Repovž
Mija Repovž
Gospodarska rast je v lanskem zadnjem četrtletju v Sloveniji strmo padla - najbolj po letu 1993, ko je bila država še globoko v postsocialistični depresiji (25-odstoten padec rasti v treh letih). Morda je tudi Slovenija zdaj že zabredla v t. i. tehnično recesijo (negativna rast BDB dve četrtletji zapored).

Na drugi strani je Svetovna banka svetovno javnost konec tedna znova opozorila, da bo recesija globalna in ostra. Sozvočje med temačnimi domačimi in tujimi gibanji je čedalje večje. Svetovni voz gre navzdol, z njim pa tudi slovenski.

Ob tem strmem padcu rasti pričakujemo, da se bo prejšnji premier in sedanji prvi mož opozicije nehal bahati z rekordno rastjo v obdobju 2004-2008. Bila je umetno forsirana, del pregretega gospodarstva, in kakor je prišla, je tudi odšla. Z njo se je Slovenija drastično zadolžila. Manevrski prostor za interveniranje na narodnogospodarski in podjetniški ravni je zelo majhen.

Želeli bi si tudi drugačnega delovanja vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je bil v zadnjih letih nekakšna uradna točka olepševanja gospodarskega stanja in zavajanja javnosti: politikom in ljudstvu je običajno sporočal, kar bi ti radi slišali, nevarnosti pa spregledal.

Pahorjevi vladi je treba priznati, da dela v izjemno težkih okoliščinah. Toda strinjati se moramo tudi s kritikami - pogosto mečka in ne ukrepa optimalno. Čas je, da potegne črto in reševanje krize v resnici prizna kot prvo prioriteto.

To velja tudi za premiera osebno. Hkrati je vprašanje, kako deluje ministrski krizni štab. Je Franc Križanič pravi človek na položaju tačas najpomembnejšega ministra v vladi? Rebalans proračuna je bil premalo ambiciozen, varčevanje preveč kozmetično. Povprečnina, prispevek države za delovanje občin, naj bi se, na primer, letos povečala za več kot desetino! Kot da bi plavali v izobilju, ne pa se pogrezali v najhujšo globalno krizo zadnjih desetletij.

Vlada ustvarja v javnosti razmeroma medel, premedel vtis. Za reševanje krize, ki je vedno tudi stvar psihologije, je avtoriteta oblasti nepogrešljiva. Javnost pričakuje prepričljivo pojasnilo, kaj je bilo narobe v preteklosti, kaj bo storila in kako si zamišlja kapitalizem v Sloveniji po krizi.