Je tudi GPG pred prisilno poravnavo?

Ljubljana – Po Vegradu, SCT, CPM, Gradisu Celje, GP Zasavje, Stavbarju Gradnje, GP Gradišču in še nekaterih je zdaj v velikih težavah tudi GPG (Gradbeno podjetje Grosuplje, ki ima sedež v Vevčah v Ljubljani), in sicer v tako velikih, da je tudi zanj mogoča prisilna poravnava, saj ima že skoraj dva tedna blokirane transakcijske račune pri NLB, SKB, Factor banki, Volksbanki in Hypo banki.

Nekateri upniki so se zavarovali tako, da so na nepremičnine GPG vpisali predznambo pridobitve hipoteke oziroma lastninske pravice. Prva je to na začetku prejšnjega tedna storila družba Vozila Gorica, ki ji je GPG dolžan približno tri milijone evrov, 16. februarja pa še Afaktor, hčerinska družba Abanke, ki je kot upnica GPG na več kot sto njegovih nepremičnin vpisala predznambe pridobitve hipoteke.

Težava je, ker gre tudi za nepremičnine, ki jih je GPG prodal že pred 10 ali 20 leti, pa se kupci še vedno niso vpisali v zemljiško knjigo. Za zavarovanje svojih terjatev so Vozila Gorica in Afaktor dobili več nepremičnin GPG v Ljubljani, Grosupljem, Litiji in na Vrhniki.

Na nekaterih zemljiščih so že nekaj let zgrajeni stanovanjski objekti, tako da so lastniki stanovanj, ki jih še niso vpisali v zemljiško knjigo, zdaj v strahu, da tega ne bodo mogli storiti. Iz Vozil Gorica so sporočili, da se lastnikom ni treba bati, ker bodo umaknili predznambo lastninskih pravic in dali plombe le na tista zemljišča, ki so brez bremen, saj jih obremenjena zemljišča ne zanimajo.

Kljub temu so lastniki stanovanj v ljubljanskih soseskah Grbina in Trnovska vrata, v grosupeljski soseski Sončni dvori in vrhniški Zlatici, ki stanovanj še niso vpisali v zemljiško knjigo, zaskrbljeni, kaj se bo iz tega izcimilo.

Direktor družbe Vozila Gorica, ki ima sedež v Logatcu, proizvodnjo pa po stečaju prejšnjega podjetja Vozila Gorica vzpostavljajo v Novi Gorici, Peter Kodermac je za Delo povedal, da v nobenem primeru niso želeli posegati po že prodanih nepremičninah, ampak so samo zavarovali svoje terjatve do GPG.

Ta je namreč leta 2008 na podlagi pravnomočne sodbe zgubil pravdo za vozila, ki jih je naročil še pred stečajem takratne družbe Vozila Gorica, torej še pred letom 2004. Pravda se je namreč vlekla več let. »Od GPG smo dobili le seznam številk katastrskih občin in številk parcel, tako da nismo vedeli, za kakšne nepremičnine gre. Ko smo izvedeli, da gre tudi za že prodana stanovanja, smo GPG prosili, naj nam pripravijo nov seznam bremena prostih nepremičnin, vendar ga še nismo dobili. Sami se preverjanja statusa teh nepremičnin nismo lotili, ker nimamo ljudi za kaj takšnega. Zdaj torej čakamo na nov seznam GPG,« pojasnjuje Kodermac.

Umaknili bodo predznambe

Kodermac kljub temu opozarja na napačno interpretacijo v nekaterih medijih, ki so pisali, da zaradi njihove predznambe pridobitve lastninske pravice ni mogoč vpis teh stanovanj v zemljiško knjigo, vendar to ne drži. »Predznamba lastninske pravice ne pomeni vpisa lastninske pravice, to je le predznamba dejstva.

Da je tako, govori tudi podatek, da se na nas ni obrnil še noben lastnik stanovanja, ki ga je hotel vpisati v zemljiško knjigo, s prošnjo, da bi za njegovo stanovanje izbrisali predznambo. Edini klic, ki smo ga dobili, je bil od Afaktorja, in sicer, naj vztrajamo pri predznambah, vendar pri prodanih nepremičninah ne bomo vztrajali.

Naša predznamba torej ni ovira za vpis lastninske pravice. Če ne bi slišali, kaj se z GPG dogaja in da se tudi zanj napoveduje prisilna poravnava, se tega ne bi šli in nikakor ne na račun lastnikov stanovanj,« pravi Kodermac in opozarja, da bodo precejšnje težave, če drugi upniki ne bodo razmišljali in ravnali kot oni in ne bodo pripravljeni umakniti svojih predznamb.

Direktor in lastnik GPG Boris Dolamič (njegova ciprska družba Spalting Investments Limited ima v lasti 80,02 odstotka GPG) danes ni bil dosegljiv, pred dnevi pa je potrdil, da je GPG v finančnih težavah in da iščejo možnosti za sanacijo teh težav. Glede predznamb, ki so jih vpisali Vozila Gorica in Afaktor, je dejal, da bi se lastniki stanovanj morali že zdavnaj vpisati v zemljiško knjigo in da upa, da bodo upniki umaknili predznambe s prodanih stanovanj.

Iz družbe Afaktor so na naše vprašanje, ali so pripravljeni umakniti predznambe za pridobitve hipoteke na tistih stanovanjih, ki so bila prodana, pa lastniki svoje lastnine še vedno niso vpisali v zemljiško knjigo, poslali javno izjavo, da »bo Afaktor vsakomur, ki se bo vknjižil na nepremičnine kot lastnik na podlagi pogodbe, sklenjene pred 16. februarjem letos, ko je bila izdana predhodna odredba, zagotovil umik tega sredstva zavarovanja z njegovih nepremičnin«. Za to so se odločili, ker se zavedajo težavnega položaja kupcev, ki so nepremičnine kupili in jih niso pravočasno vknjižili v zemljiško knjigo, so še dodali v Afaktorju.

Čim prej vpis v zemljiško knjigo

Odvetnica Tina Kramer opozarja lastnike nepremičnin, ki so lastništvo pridobili na podlagi prodajne ali darilne pogodbe, da postanejo dejanski lastniki šele z vpisom v zemljiško knjigo, in ne že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. V primeru GPG in v drugih primerih, ko imajo podjetja likvidnostne težave, bo možnih le malo ugovorov pri dokazovanju dejanskega lastništva nepremičnine.

Če so gradbena podjetja, ki so v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastniki, že v stečajnem postopku, pa imajo dejanski lastniki oziroma kupci posameznih nepremičnin možnost to svojo nepremičnino izločiti iz postopka pod pogojem, da lastnine niso pridobili s kupoprodajno ali darilno pogodbo.

Glede vprašanja, kdaj kupec pridobi lastninsko pravico na nepremičninah, če gre za prenos lastninske pravice na podlagi pogodbe, je sodna praksa, da se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so ugovori v postopkih, da je neka nepremičnina od kupcev, in ne od tistih, ki so v zemljiški knjigi vpisani kot zemljiškoknjižni lastniki, praviloma zavrnjeni.

Kramerjeva vsem lastnikom nepremičnin, ki svoje lastninske pravice še niso vpisali v zemljiško knjigo, svetuje, da to čim prej uredijo. V primerih, ko imajo v rokah le kupoprodajne pogodbe, ki niso vknjižljive, morajo z zemljiškoknjižnimi lastniki oziroma investitorji skleniti nove, tako imenovane uskladitvene pogodbe.

Na to opozarja tudi odvetnik, ki je zastopal oškodovance v primeru Zbiljski gaj Boris Grobelnik, ki meni, da so zapleti posledica neurejene zemljiške knjige. Prepričan je, da je tako GPG kot upnikom, v zadnjem primeru družbi Afaktor, znano, da so številne nepremičnine v lasti ali posesti tretjih oseb, zato je mogoče govoriti o goljufiji. Prizadetim svetuje, naj se nemudoma poskušajo vpisati v zemljiško knjigo, pri čemer morajo podjetje Afaktor oziroma morebitne druge upnike pozvati, da se izbrišejo iz nje. Če tega niso pripravljeni narediti, Grobelnik svetuje, da proti njim vložijo tožbo. Na sodišču lastništvo dokazujejo s pogodbo ali z verigo pogodb, kopije morebitnih manjkajočih pogodb pa dobijo na Dursu.

Nokturno – stanovanjsko naselje strahov

Največje gradbišče ima GPG v Kopru, kjer je v soseski Nokturno na Markovcu konec lanskega leta dogradil 235 stanovanj, štiri poslovne prostore in 560 parkirnih prostorov v garažah. V projekt so investirali več kot 50 milijonov evrov. Za zdaj pa so po neuradnih informacijah prodali le nekaj več kot 30 stanovanj.

Naselje še nima uporabnega dovoljenja, vendar ga pričakuje v kratkem. Glavni problem Nokturna so sorazmerno visoke cene in usahlo povpraševanje po stanovanjih. Predvideli so, da bi bila cena kvadratnega metra stanovanja od 3500 do 4000 evrov, zdaj objavljene cene pa so le za spoznanje nižje. Kljub tako visokim cenam so pred meseci pričakovali, da bodo lahko prodali od 120 do 150 stanovanj koprskemu občinskemu stanovanjskemu skladu. To jim ni uspelo, saj je ta kupoval bistveno, približno za polovico, cenejša stanovanja.

GPG je v izolskih Livadah do treh četrtin zgradil tudi objekt A, prvi v bodočem študentskem naselju Livade, za kar je Univerza na Primorskem namenila štiri milijone evrov. GPG je svoje delo že opravil, zato se zdaj koprska univerza dogovarja z ministrstvom za finance, ali bi bilo v skladu z javnim naročilom, če bi za preostali del gradnje, ki naj bi jo izvedli podizvajalci, sklenili posebno tristransko pogodbo med univerzo, GPG in podizvajalci. Tako bi dela lahko neposredno plačali kar podizvajalcem, da se ne bi zgodilo kaj takšnega, kot se je podizvajalcem SCT in Vegrada, ki so ostali brez plačila za opravljeno delo.