Je vlada rešena?

»Vlada je rešena!« je bilo zvečer slišati zadovoljne komentarje. To do nadaljnjega drži, a vprašamo se lahko, za kakšno ceno. Sprejeta rešitev, še zlasti pa položaj in perspektive v slovenskih javnih financah, ne morejo biti vzrok za odpiranje šampanjca.

Objavljeno
29. september 2009 23.42
Miha Jenko
Miha Jenko
Po spomladanskem sporu glede tajkunskih kreditov NLB je Pahorjeva vlada - s sprejetjem proračunov za prihodnje dve leti - rešila še drugo letošnjo politično krizo na najvišji ravni. »Vlada je rešena!« je bilo zvečer slišati zadovoljne komentarje. To do nadaljnjega drži, a vprašamo se lahko, za kakšno ceno. Sprejeta rešitev, še zlasti pa položaj in perspektive v slovenskih javnih financah, ne morejo biti vzrok za odpiranje šampanjca.

Vlada je za silo, z velikim kompromisom polovično zajezila usklajevanje pokojnin, s sprejetjem posebnega interventnega zakona pa je predlagala še omejitev plač v javnem sektorju in nekaterih drugih izdatkov. Ti dve potezi sta bili nujni za zmanjšanje primanjkljaja na približno pet odstotkov BDP. In medtem ko je na ravni proračunske porabe že skoraj vse znano - potreben je le še dogovor s sindikati javnega sektorja -, je precej več neznank na strani prilivov.

Proračunski prilivi bodo močno odvisni tudi od letošnje in prihodnje gospodarske rasti (ta druga je zadnji teden postala še posebno politično občutljiva kategorija), po tem, ko je vlada prejšnji teden zavrnila preveč črnogledo Umarjevo gospodarsko napoved. Zanimivo je, da jo je včeraj menda vendarle sprejela, sam premier pa je javno zavrnil dvome o Umarjevi strokovnosti in neodvisnosti. To je pohvalna poteza, saj se je prejšnji teden že zdelo, da si bo vlada kar sama pisala makroekonomske napovedi, ki ji bodo omogočale sproščati koalicijske napetosti. Za pravo oceno vsaj približne skladnosti makroekonomskih podlag različnih institucij pa moramo počakati do danes, ko so napovedane novinarske konference ministrstva za finance, Umarja in tudi Banke Slovenije.

Dokončno oceno proračunov bodo seveda podali poslanci. Je pa premier zatrdil, da sprejetja proračunov ne bo vezal na zaupnico svoji vladi. Verjetno se je ob obilici drugih odprtih političnih front pač modro izognil še tretji letošnji vladni krizi. Ali pa je s proračunom zares zadovoljen. Davkoplačevalci bomo o tem sodili prihodnje leto, ko nas spet čaka rekordna luknja v državni blagajni - na to, da bi vlada po nemških napovedih znižala davke, pa bo verjetno tudi pri nas treba počakati vse do volilnega leta.

Iz sredinega Dela.