Tiskane izdaje
Ljubljana – Plinovod Južni tok, ki naj bi Evropo vsako leto preskrbel s 30 milijardami kubičnih metrov zemeljskega plina, čez Slovenijo pa bi v Italijo transportiral približno osem milijard kubičnih metrov plina, bo v Sloveniji najverjetneje gradila skupna rusko-slovenska družba, so pojasnili v Gazpromu in tudi na ministrstvu za gospodarstvo.
Na ministrstvu še dodajajo, da "je predvideno, da bo investitor družba s sedežem v Sloveniji z udeležbo konzorcija slovenskih podjetij«. Država kot lastnik pri tej naložbi ne bo sodelovala, saj, kot pravi Andrej Vizjak, za to ni potrebe, ker gre le za podjetniško pobudo. »Lastnik infrastrukture bo vsekakor investitor, upravljavec pa po slovenski zakonodaji pravna oseba, ki ji bo dodeljena koncesija za opravljanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina."
"Vloga države je, da podpiše meddržavni sporazum, če spozna njegove prednosti. Ta bi določil tudi izhodišča, s katerimi bi slovenskim izvajalcem in podizvajalcem omogočili, da bi lahko sodelovali pri tem projektu. Mislim, da bi država s tem opravila svoje poslanstvo, nato so na vrsti podjetja, ki bi ta posel uresničila," se je z Vizjakovim mnenjem strinjal glavni direktor Geoplina Alojz Stana. Za sodelovanje pri projektu se zelo zanima tudi Istrabenz, povabilu pa se ne bi pretirano upiral niti Petrol.
V javnosti je že dlje časa znano, da naj bi bil plinovod končan do leta 2013, tudi na ministrstvu za gospodarstvo predvidevajo, da naj bi se mogoči investitor za gradnjo odločil v enem do dveh letih. Stana je nekoliko previdnejši – uresničitev takšnega projekta je povezana s številnimi zakonskimi zahtevami, pridobiti pa je treba številna dovoljenja. Če bi se pri tem zapletalo, bi lahko do začetka gradnje preteklo tri ali pet let – vendar je to zgornja meja, še dodaja sogovornik.
Po nekaterih ocenah ministrstva za gospodarstvo naj bi se vrednost naložbe na slovenskem ozemlju gibala od 500 milijonov do milijarde evrov. Natančne vrednosti gradnje plinovoda čez slovensko ozemlje Stana ni razkril, vendar poudarja, da Geoplin ne bi imel težav s financiranjem projekta. Za lažje razumevanje je navedel primerjavo: vrednost gradnje plinovoda, ki ga pri nas gradi Geoplinova hčerinska družba Geoplin plinovodi, je z vsemi stopnjami projekta (vse ne bodo uresničene hkrati, temveč postopno, odvisno od potreb) ocenjen na približno 700 milijonov evrov.
Več v prilogi Dela FT
