Tiskane izdaje
Ljubljana - Kapitalska družba (KAD) je konec leta 2006 upravljala z 1,57 milijarde evrov sredstev, kar je za več kot 26 odstotkov več kot ob koncu leta 2005. Ob tem je KAD število svojih naložb od leta 2003 do danes znižal za več kot 50 odstotkov, trenutno pa ima deleže še v 121 podjetjih, je v okviru današnjega 14. borznega fokusa v Ljubljani povedal predsednik uprave KAD Tomaž Toplak. Ob tem je dejal, da bo KAD še naprej zmanjševal število naložb in se postopoma preoblikoval v portfeljskega vlagatelja.
Manjše število naložb je lažje za upravljanje, vendar to ne pomeni, da bo KAD na hitro razprodal svoj portfelj. Če KAD ne bo za svoje naložbe našel ustreznega kupca, ki bo ponudil ustrezno ceno, delnic ne bomo prodajali, je dejal Toplak.
Prvi mož KAD se je ustavil tudi pri prodaji Mercatorjevih delnic in dejal, da bi, če bi se moral še enkrat odločati, glede na podatke, s katerimi so v družbi razpolagali, ravnal enako, ko se je KAD odločil za prodajo delnic "najboljšega soseda" Istrabenzu.
Glede prodaje deleža v Istrabenzu, KAD ima skupaj s Slovensko odškodninsko družbo v tej družbi 30-odstotni lastniški delež, je Toplak dejal, da KAD glede deleža v tej koprski družbi ni prejel nobene ponudbe. Nobene ponudbe za odkup pa KAD ni prejel niti za ostali del tržnega portfelja, je poudaril.
22. borzni fokus, ki ga pripravljata Ljubljanska borza in časnik Finance, je tokrat posvečen "industriji skladov". Po pogovoru s Toplakom so organizatorji pripravili okroglo mizo, na kateri so predsednik uprave NLB Skladov Robert Kleindienst, vodja upravljanja sredstev pri borznoposredniški družbi KD, direktorica Združenja za upravljanje investicijskih skladov Karmen Rejc in članica strokovnega sveta Agencija za trg vrednostnih papirjev Alenka Selak govorili o razvojnih trendih, združevanju in naložbeni politiki skladov.
Kot so ocenili govorniki, je skladov v Sloveniji dovolj, saj je industrija v zadnjih letih sledila tujim skladom, ki so z vstopom Slovenije v EU začeli z agresivnim trženjem. Optimalno je, da določena družba na svojih prodajnih okencih ponuja med 10 in 15 skladov, to pa večina slovenskih družb za upravljanje že ponuja, je ocenil Kleindienst.
Selakova pa seje ustavila pri novem zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki je pripravljen predvsem zaradi prilagoditve evropskim direktivam, prinaša pa tudi nekatere pomembne novosti. Tu gre predvsem za različne možnosti za neprisilno preoblikovanje skladov, združevanje in ustanovitev krovnih skladov, je dejala Selakova. Drugi govorniki so ocenili, da je to pomemben korak naprej, vendar je možnost npr. ustanavljanja krovnih skladov tesno povezana z različnimi davčnimi olajšavami.
Borzni fokus se je nadaljeval z okroglo mizo na temo Slovenski kapitalski trg med investicijskim bančništvom in pomanjkanjem novih produktov, končal pa z okroglo mizo na temo Nova zakonodaja pokojninskih skladov.
