Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes se izteče rok, do katerega se morajo glavni lastniki kranjskega Iskraemeca – to so družba pooblaščenka Iskraemeco Dus, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba – odločiti o usodi kranjske tovarne števcev, ki je od februarja v prisilni poravnavi. K temu jo je minuli teden pozval nadzorni svet pod taktirko Jožeta Mencingerja, ki od lastnikov terja jasne odgovore glede najbolj perečih treh vprašanj, dokapitalizacije, prisilne poravnave in financiranja tekočega poslovanja.
O tem so v sredo in četrtek potekali tudi pogovori med Kadom, Sodom in družbo pooblaščenko, na katerih je bil predstavljen nov predlog reševanja družbe. Po tem bi, poenostavljeno rečeno, Kad in Sod dokapitalizirala Iskraemeco, istočasno pa bi rešili tudi vprašanje prisilne poravnave. Natančneje, po tem predlogu, ki ga je na pogovorih predstavil odvetnik bank upnic Stojan Zdolšek, bi banke del svojih terjatev do Iskraemeca konvertirale v lastniški delež podjetja, za preostali delež terjatev pa bi se dogovorili o reprogramu.
Kolikšen del od skupno 9 milijard tolarjev terjatev bi banke pretvorile v lastniški delež, Stojan Zdolšek »ker se o tem še dogovarja«, včeraj še ni vedel povedati, načeloma pa velja, da bi tak predlog bankam upnicam zagotavljal 100-odstotno poplačilo njihovih terjatev, je potrdil Zdolšek. Najnovejši predlog podpirata tudi Kad in Sod, saj bi z njim rešili vsa najbolj pereča vprašanja kranjske tovarne števcev, ki ima okrog 1600 zaposelnih. »Zavzemamo se, da se vsi postopki izvedejo korektno in z upoštevanjem interesov upnikov,« sta včeraj sporočila Kad in Sod. Kljub optimističnim napovedim o možnem reševanju družbe pa tudi najnovejši predlog vsebuje določeno neznanko, zaradi katerih ima do njega določene zadržke tudi predsednik uprave Kada Tomaž Toplak. To je predvsem vprašanje, ali kranjski Iskraemeco potrebuje prisilno poravnavo, kar je že nekaj tednov tudi predmet spora med bankami upnicami in upravo kranjske tovarne števcev. V nasprotju z vodilnimi v Iskraemecu, ki menijo, da je prisilna poravnava neizogibna, banke upnice namreč trdijo, da je Iskraemeco ne potrebuje. Zato so pred časom na kranjsko okrožno sodišče vložile predlog za njeno ustavitev, vendar sodišče o njem še ni odločilo.
Zdi se, da sta pred enako dilemo zdaj tudi Kad in Sod. »Če drži trditev bank, da prisilna poravnava kranjskega Iskraemeca ni potrebna, načeloma podpiramo rešitev o delni konverziji terjatev bank v lastniški delež v podjetju. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do najbolj črnega scenarija,« je včeraj poudaril predsednik uprave Kada Tomaž Toplak. Ali z drugimi besedami – če uprava Iskraemeca bankam upnicam ne bo ponudila primernega predloga poplačila njihovih terjatev, bi banke lahko zavrnile prisilno poravnavo ali celo predlagale stečaj. Po drugi strani pa bi prisilna poravnava razbremenila Iskraemeco večjega dela terjatev, kar bi bilo seveda tudi v interesu lastnikov. »Če je prisilna poravnava upravičena in če bo to potrdilo tudi sodišče, potem to seveda drži,« je včeraj menil Toplak.
Neznanka ta hip ostaja tudi, kakšna naj bi bila dokapitalizacija, ki jo zagovarjata paradržavna sklada, kakor tudi, kako se bo na najnovejši predlog odzvala družba pooblaščenka, saj je za izglasovanje načrtovane dokapitalizacije potrebna 75–odstotna volja vseh delničarjev. Napovedana rešitev bi najverjetneje zmanjšala delež pooblaščenke, ki obvladuje okrog 51 odstotkov kapitala kranjske tovarne števcev. Predsednica družbe pooblaščenke Iskraemeco DUS Marija Šenk se do najnovejšega predloga še ni opredelila, Tomaž Toplak pa poudarja, da bi bilo najboljše, če bi vsi lastniki našli skupno rešitev, in sicer čimprej, da bi lahko že prihodnji teden sklicali skupščino, ki bo odločila o potrebni dokapitalizaciji.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela.
