Ormož – Lastniki tovarne sladkorja imajo vsaj tri možnosti: tovarno lahko zaprejo in razstavijo, lahko jo prodajo, če najdejo kupca, lahko pa jo predelajo za izdelovanje biodizla iz koruze in pšenice. Zdaj so na njihovi mizi še vse tri možnosti, medtem pa se vodstvo tovarne temeljito pripravlja ne dve izmed njih.
Kot pravi direktor tovarne Jurij Dogša, še vedno velja sklep skupščine lastnikov iz druge polovice junija, da tovarno zaprejo in demontirajo, letošnja 31. predelovalna kampanja pa je zadnja. Zato zdaj vodstvo tovarne pripravlja obsežen in temeljit načrt, kako proizvodnjo končati. V njem morajo biti zajeta vsa področja od razgradnje tovarne, ki mora zapustiti ekološko sanirano površino, v njem je socialni program za vse zdaj zaposlene in v njem je program prestrukturiranja kmetijske proizvodnje oziroma nadomestila za opuščanje pridelave. Takšen program mora biti pravočasno nared, saj ga mora slovenska vlada predhodno še potrditi in do konca prihodnjega januarja predložiti v Bruslju. Če bi vse teklo brez zapletov in bi bil program sprejet, bi ga bilo treba v celoti uresničiti, potem pa bi lastniki iz bruseljske blagajne za njegovo uresničitev dobili 38,5 milijona evrov plačila.
Koliko od tega denarja bi jim ostalo, zdaj niti ni mogoče vedeti, saj še niso izračunani vsi stroški razgradnje in tudi socialnega programa. Uresničenje tega načrta pa bi pomenilo, da slovenskega sladkorja ne bi bilo več in da bi letna kvota 52.973 ton propadla. Če pa bi lastniki pridelovalno kvoto sladkorja prenesli v svoje druge tovarne sladkorja, potem bruseljskih milijonov ne bi dobili in bi celoten socialni program in ravnanje s tovarno šla na njihov račun.
Študija za proizvodnjo bioetanola kaže soliden zaslužek
Vodstvo ormoške tovarne je lastnikom že pred časom predstavilo posebno študijo, po kateri bi lahko tovarno sladkorja predelali za izdelovanje bioetanola, ki je v rafinerijah sestavina za biodizel. V Evropi zdaj poteka kar 29 velikih projektov za pridobivanje bioetanola in tudi ta študija kaže, da bi se naložba v Ormožu splačala. Če bi lastniki tovarno predelali za bioetanol, bi za naložbo potrebovali okrog 35 milijonov evrov, za prenehanje izdelovanja sladkorja pa bi v tem primeru dobili le tri četrtine od tistih 38,5 milijona evrov, ki so namenjeni za popolno zaprtje tovarne. Najbrž pa bi za predelavo tovarne za bioetanol lahko dobili še deset do petnajst milijonov evropskih evrov za prestrukturiranje. Poleg tega so Petrolu ponudili sodelovanje pri takšni investiciji za kakšnih pet milijonov evrov, vendar se o tem natančneje še niso dogovorili. »Študija proizvodnje bioetanola obeta soliden zaslužek in odplačilo naložbe v desetih letih,« pravi direktor. »Poleg tega imamo v Ormožu strokovnjake, imamo vpeljane odnose s pridelovalci pa tudi izjemno infrastrukturo. Po teh merilih bi lahko v Ormožu delali kar oboje – sladkor in bioetanol.«
Več o tem preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.