Tiskane izdaje
Portorož - Kaj se bo v prihodnje dogajalo s cenami nepremičnin in kakšna bodo gibanja na nepremičninskem trgu, je vprašanje, ki bi ga bilo nemara bolje nasloviti na vedeževalce na telefonski liniji 080, se je pošalil eden od udeležencev osrednje okrogle mize na 4. slovenski nepremičninski konferenci. Vendar so se gostje omizja kljub temu potrudili predstaviti okoliščine, ki bodo vplivale na razvoj nepremičninskega trga: globalna finančna kriza, povečevanje cene denarja, pričakovanja upadanja cen nepremičnin, čedalje višje cene zemljišč, demografske spremembe, ki bodo prinesle večjo skrb za starejše.
Gibanja na nepremičninskem trgu so odvisna od davčne, prostorske, stanovanjske politike, o njih pa vemo, da so bile doslej večinoma neustrezne in neprilagojene potrebam, je poudaril Jožef Murko iz nepremičninske družbe Dodoma. Poleg tega se je slovenskega trga vsaj malo dotaknila tudi ameriška hipotekarna kriza: spodbuja rast obrestnih mer, tudi za stanovanjske kredite, prek medijev pa širi »psihološko onesnaženje«. Ti po Murku radi širijo zgolj negativne informacije, s tem pa ustvarjajo posebne razmere, v katerih »vsi čakamo, kaj se bo zgodilo, nastaja zatišje, nepremičninski trg pa zamira«. Učinkov »uvožene« krize ni mogoče preprečiti, kaj bo z ekonomsko politiko storila nova oblast, pa se tudi še ne ve. A izjava »dolgoletnega poslanca«, da si z varčevanjem vse doslej ni mogel kupiti stanovanja v Ljubljani (spomnimo, da je to v enem od predvolilnih soočenj dejal Borut Pahor), ni ostala preslišana. Pri govorcu, ki jo je potegnil na dan, očitno ni zbudila optimizma.
Dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani ugotavlja, da pri razpredanju o gibanjih na nepremičninskih trgih pogosto mešamo nekatere stvari, kar lahko privede do napačnih sklepov. Na primer nepremičninski balonček in nepremičninski cikel. To zadnje je vsakdanji pojav, ki temelji na ekonomskih dejavnikih, je kazalnik interesa kupcev na trgu in pričakovanj, traja več let (ker toliko časa pač trajajo gradbeni cikli in ponudniki nikoli ne vedo, v kateri točki cikla bodo prišli na trg) in potuje zlagoma. Balonček, kot poimenuje Cirmanova drugi pojav, pa nastane, če cene poganjajo predvsem psihološka pričakovanja in finančni instrumenti, ki omogočajo špekulacije z nepremičninami. In ključno, dovolj napihnjen balonček v hipu poči, cene strmo padejo. To je značilnost aktualnega dogajanja v Ameriki, v Sloveniji pa sicer rahlo čutimo globalno finančno krizo, sicer pa imamo opravka z nepremičninskim ciklom: nekaj časa smo šli po censkem valu navzgor, zdaj pa čakamo, da se bo prevesil navzdol.
Denarja na nepremičninskem trgu je lahko razmeroma veliko, čedalje močnejši omejevalni dejavnik pa so zemljišča, teh pač ni mogoče reproducirati, je poudaril Andrej Kocuvan, svetovalec za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Javnem podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Prostor je omejen fizično in pravno, urbanistična ureditev ustvarja lastnikom večje ali manjše monopole. V Sloveniji, je dejal Kocuvan, so najprej občutneje začele rasti cene zemljišč (najprej kmetijskih - preden je država začela obsežne naložbe v avtocestni križ), nato pa nezazidanih gradbenih parcel. Rast BDP takih stopenj ni upravičila, nekatere naložbe v gradnjo stanovanj na cenejših marginalnih lokacijah pa se bodo v prihodnosti pokazale kot slabe. Torej, sklepa Kocuvan, smo preveč popustili interesom kapitala.
Meta Ahtik s pravne fakultete pa je opozorila, da se prebivalstvo stara, kar bo sicer sproščalo stanovanjsko ponudbo, zahtevalo pa bo tudi večjo skrb za starejše. Pri tem je razvila zamisel o obratni hipoteki, kot jo poznajo v tujini: osebi, ki je najela hipotekarno posojilo, tega ni treba vrniti, dokler živi v zastavljeni nepremičnini. Nekaj podobnega ponujajo v Stanovanjskem skladu MOL, bi pa bilo model dobro razširiti.
Težave starajoče se družbe in čedalje nižjih pokojnin nasproti rastočim obremenitvam, ki jih prinese najem posojila, je strnil dr. Igor Pšunder iz pokojninske družbe Moja naložba. Izračunal je, da se je šestmesečni euribor, na katerega so v glavnem vezani stanovanjski krediti, v štirih letih več kot podvojil, obrestne mere pa so se zaradi tega močno povečale. Ob isti mesečni obremenitvi zdaj kreditojemalec dobi precej manj posojila in, upoštevaje še višje cene stanovanj, »je šla ena soba po gobe«. Obremenitev zaradi sprememb obrestnih mer sploh ni tako »nežna«, kot bi kdo sklepal iz decimalnih razlik, še bolj pa bo problematična v prihodnjih letih. »Če kaj negativno vpliva na cene nepremičnin, so to visoke obrestne mere, visoka inflacijska pričakovanja in rastoča brezposelnost. Vsaj zadnje pri nas še ne čutimo. Moja pričakovanja so torej neugodna, vendar to še ne pomeni nujno, da bodo cene nepremičnin v prihodnje občutno padle,« je sklenil Pšunder.
Iz sredine tiskane izdaje Dela!
