Kapitalski interes na račun zdravja

Komu verjeti? Boštjanu Averju ali Petru Pustatičniku? Prvemu, ki trdi, da obrača denar zavarovancev z najboljšimi nameni in zvrača krivdo za konflikte na drugega, ali Pustatičniku, ki vidi bistveni razlog za svojo razrešitev v tem, da ni podprl za zavarovance tveganih projektov? Vprašanje je nerešljivo za vsakogar, ki ni videl dokumentacije. In te ni videl prav nihče v javnosti, saj je Vzajemna zasebna družba, ki ni dolžna kazati svojih poslovnih načrtov nikomur, niti nobenemu izmed 900.000 zavarovancev, članov Vzajemne.

Absurdnost postavitve Vzajemne, katere naloga je bila ob ustanovitvi zgolj plačevanje enega dela računov v zdravstvu, se je doslej pokazala že neštetokrat. Gre za blizu 250.000 milijonov na leto, od katerih se del vedno znova porablja tudi za nezdravstvene namene, in še za nekaj desetin milijonov, ki so končali v kapitalski rezervi Vzajemne. Ves denar je zbran za zdravljenje, a se izgublja tudi drugje.

Danes je že popolnoma jasno, da je bila Vzajemna ustanovljena politično. Dejstvo je, da se v zasebni zavarovalnici nad zbranim denarjem teže izvaja nadzor kot v javni blagajni, pod okriljem katere smo v začetku zbirali denar za dopolnilno zavarovanje. Vzajemna je v najožjem interesnem polju vsakokratne politike, zato od politikov tudi vedno znova pričakujemo, da bodo zaradi interesa ljudi posegli v delovanje Vzajemne.

In res je v nepotrebno izgubljanje denarja hotela poseči že zdravstvena reforma v času vlade Antona Ropa. Toda njena poglavitna namera, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ni dobila zelene luči. Kakor se je takrat zdela neverjetna tolikšna neusklajenost v koaliciji - reformo je predlagal minister Dušan Keber, po enem letu pa jo je povsem nepričakovano ustavil finančni minister Dušan Mramor -, je danes laže razumljiva. Menda je posegel v naše takratne domače politične načrte kapitalski interes iz tujine, ki je prepovedal ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Zdi se, da je prav to dalo vsem akterjem Vzajemne nov zagon, ki traja še danes. Vedno znova se ubadamo s takšnimi ali drugačnimi aferami, katerih skupni imenovalec je en sam: kapitalski interes posameznikov na račun zdravja ljudi. Ali se bomo sploh kdaj znali postaviti sami zase?

Iz sobotne tiskane izdaje Dela